Ponedeljek, 21. 11. 2022, 7.00
9 mesecev, 1 teden
Kje se lahko naučite srednjeveške pisave?
Iščete idejo za naslednji družinski izlet ali izlet v dvoje? Odpravite se v Stično, kjer lahko odkrijete svetlo plat sicer pregovorno temačnega srednjega veka, se na novo naučite pozabljenih spretnosti, ki so postavile temelje naše civilizacije ter se seznanite z usodo znanih zgodovinskih osebnosti. Muzej krščanstva na Slovenskem ponuja posebne programe za družine, cena vstopnine pa vključuje tudi voden ogled. Odgovorite na spodnje vprašanje in se potegujte za brezplačne družinske vstopnice in vodnik Poti knjige.
Muzej se nahaja v Stari prelaturi, v delu najstarejšega še delujočega samostana na Slovenskem.
Sodelujete v nagradni igri in se potegujte za družinske vstopnice
Muzej krščanstva na Slovenskem podeljuje:
- 5x družinska vstopnica in
- 5x družinski vodnik Poti knjige.
Družinsko vstopnico prejmejo: Alen Rajšp, Andrej Grzetič, Leon Brkovič, Janez Mavrič in Mojca Tesovnik.
Družinsko vodnik Poti knjige prejmejo: Viktorija Šefman, Brigita Čarman, Vesna Vovk, Pavel Podlesnik in Andreja Umek.
Čestitke nagrajencem.
Muzej krščanstva na Slovenskem, ki se nahaja v delu Cistercijanskega samostana v Stični, je državni muzej in osrednja slovenska muzejska ustanova na področju zbiranja, preučevanja in razstavljanja premične sakralne kulturne dediščine.
"Krščanstvo je skozi stoletja ustvarilo izjemno materialno in duhovno zapuščino, ki znotraj muzejskih aktivnosti dobiva nove dimenzije. Na eni strani muzej predstavlja različne zbirke premične sakralne kulturne dediščine, na drugi strani pa prinaša historični pregled družbenih tokov, v katerih je imelo krščanstvo pomembno vlogo," je na spletni strani muzeja zapisala njegova direktorica, mag. Nataša Polajnar Frelih. Posebno pozornost v muzeju namenjajo tudi izobraževanju mladih.
Otroci občudujejo in raziskujejo interaktivno maketo.
Muzej, ki ima velik pomen za slovenski in evropski kulturni prostor, se ponaša s tremi stalnimi razstavami:
- Zgodovina krščanstva na Slovenskem,
- Življenje za samostanskimi zidovi in
- najnovejšo stalno razstavo Skrivnostni svet srednjeveških pisarjev.
Oglejte si video o razstavi Skrivnostni svet srednjeveških pisarjev:
Ko lahko ogled muzeja prilagodite lastnim interesom
V muzej prihaja tudi vse več družin, ki želijo kakovostno preživeti čas, ustvarjati in se naučiti česa novega.
Ni vseeno, kakšen prvi stik z muzeji imajo otroci, ki šele spoznavajo kulturo in njen družbeni pomen. Tega se zavedajo tudi v Muzeju krščanstva na Slovenskem, kjer so svoj program približali družinski dinamiki. Zadovoljstvo otrok namreč ponavadi pomeni zadovoljstvo celotne družine, če pa se ob tem najmlajši še nekaj novega naučijo, je celotna izkušnja še prijetnejša.
Ob vodenem ogledu muzeja in samostana, ki je zajet v osnovno ceno vstopnice, v Stični ponujajo tudi družinske delavnice, na katerih lahko spoznate skrivnosti poklicev srednjeveškega pisarja in knjižnega slikarja oziroma ilustratorja.
Otroci so ponavadi navdušeni prav nad najnovejšo interaktivno razstavo Skrivnostni svet srednjeveških pisarjev, pred odhodom domov pa si lahko na recepciji muzeja celo natisnejo svoje ime v srednjeveški pisavi protogotici.
Pisanje pisem dobrim možem v kaligrafski pisavi
Decembra obiskovalce Muzeja krščanstva na Slovenskem čaka prav posebno doživetje, na katerem bodo lahko obudili praznično tradicijo pisanja pisem dobrim možem. Na prav posebni delavnici, ki bo potekala 2. decembra, bodo otroci, starejši od sedem let, lahko napisali pisma dobrim možem v srednjeveški protogotici.
Kaj potrebujete za srednjeveški slog pisanja?
- kaligrafsko pero s prirezano konico,
- papir s črtovjem,
- rjavo črnilo,
- akvarelne barvice,
- čopič in
- prosojen papir.
Vse našteto boste lahko uporabili na praznični delavnici v Muzeju krščanstva na Slovenskem. Prijave na delavnico: info@mks-sticna.si.
Ideja za decembrski izlet v božično deželo
Ponazoritev Jezusovega rojstva v Betlehemu spremlja pričakovanje božiča po številnih domovih. V predprazničnih dneh k ogledu kličejo tudi številne uprizoritve jasli na odprtem.
Muzej krščanstva na ogled postavlja čudovito zbirko jasli. Muzejska zbirka obsega več kot 20 različnih jaslic. Med najdragocenejše spadajo omarične jaslice iz 19. stoletja in družinske jaslice akademika dr. Emilijana Cevca iz leta 1957. Vabljeni k ogledu.
Literarni spominki z dodano vrednostjo
Zbirka listov, ki tvori knjigo, ima moč, kot le malo stvari. Njen vpliv na človeka, družbo, narod je tako velik, da lahko brez zadržka trdimo, da je temelj civilizacije. Tudi slovenska identiteta temelji prav na kulturi in jeziku, njun medij pa je prav knjiga.
Na ogled je tudi faksimile znamenitega Stiškega rokopisa iz 15. stoletja.
Če si želite o zgodovini knjige na Slovenskem odkriti še več zanimivosti, je v muzeju na voljo tudi knjižica Poti knjige, ki odkriva tančico z zgodovine slovenske knjige. Vabljeni na Poti knjige, ki vas bodo popeljale skozi bogato pisno zgodovino Slovencev. Od čudovitih, v samostanu kopiranih in okrašenih srednjeveških kodeksov ter prvih, skorajda sramežljivo zapisanih slovenskih besed, prek inkunabul do tiskanih knjig 15. stoletja, ki so povzročile pravo knjižno revolucijo.
Da bi tudi otroci lažje razumeli vrednost knjig, sta v muzeju zanje na voljo tudi dve slikanici: z znakom Zlata hruška nagrajena slikanica Zaklad pisarja Bernarda ter Vitez in zmaj.
Vsako prvo nedeljo je vstop v muzej prost
V ceno vstopnine za ogled stalnih razstav je vključen tudi voden ogled. Vsako prvo nedeljo v mesecu pa je vstop v muzej brezplačen. Prost vstop imajo tudi invalidi.
Muzej si lahko ogledate tudi z domačega kavča. Sprehodite se po virtualnem muzeju.
Zaključite ogled muzeja z obiskom zeliščne lekarne
Ogled muzeja in samostana (križni hodnik in cerkev) lahko zaključite z obiskom zeliščne lekarne patra Simona Ašiča, Sitik.
Kako bi bilo videti vaše ime v srednjeveški pisavi protogotici? To lahko preverite in si tudi natisnete na informacijski točki pri vhodu.
Muzejska skrivnost – izdelava prav posebnega pokrivala kornet
Za konec pa še zanimivost. Ste vedeli, da je bil med 15. in 17. stoletjem zelo priljubljeno pokrivalo kornet? Razvil se je iz preproste naglavne rute, ki so jo poškrobili. Ker je njegova podoba spominjala na dva rogova, so to pokrivalo v Franciji poimenovali kornet.
Čeprav je bila uporaba korneta od začetka precej razširjena, je iz splošne rabe izginil že ob koncu 17. stoletja, medtem ko so ga sestre usmiljenke nosile še naprej. Po njihovi zaslugi se je kornet obdržal vse do šestdesetih let 20. stoletja. Zdaj mineva že skorajda 60 let, odkar ga niti one ne uporabljajo več.
Znanje o njegovi izdelavi je danes prava redkost, zato so se v Muzeju krščanstva na Slovenskem odločili, da njegovo zgodbo in enostaven, a poseben način izdelave predstavijo v kratkem dokumentarnem filmu:
