Torek, 28. 2. 2017, 17.20
7 let, 1 mesec
Razstava o zgodovini prostozidarstva na Slovenskem
Kdo so prostozidarji? V Sloveniji deluje sedem lož.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,98
1
Ne gre za religijo, čeprav je sestavni del prostozidarstva ritual. Ne gre za center moči, čeprav ni mogoče ovreči njegove družbene in politične vpletenosti ter angažmaja. To so nekatera od izhodišč za razumevanje prostozidarstva, ki jih podaja razstava o njegovi zgodovini na Slovenskem.
"V svetu, v katerem se ljudje vojskujejo zaradi vprašanja, katera definicija boga je prava, težko dovolj poudarim, kako globoko cenim in občudujem organizacijo, v kateri so ljudje različnih veroizpovedi sposobni skupaj lomiti kruh v bratski in prijateljski zvezi," sicer niso besede slovenskega framasona, gre pa za zapis sodobnega ameriškega pisatelja Dana Browna, med drugim avtorja del Da Vincijeva šifra in The Lost Symbol, ki ju je mogoče opaziti na novi razstavi v Narodnem muzeju Slovenije pod naslovom Skrivnost lože: Prostozidarstvo na Slovenskem. Navajajo ju tudi v knjigi Framasons: Tales From the Craft.
Avtorja razstave sta Matevž Košir iz Arhiva Republike Slovenije in Jože Podpečnik, kustos prostozidarske zbirke Narodnega muzeja Slovenije, pod vizualni koncept se podpisujeta Miran Mohar in Mima Suhadolc. Postavitev sta zasnovala prek prostozidarske scenografije, simbolne in glasbene kulise, ki skozi prostor simbolično vodi od teme k svetlobi, od neznanja k znanju, k modrosti. Obiskovalec se tako sprehodi skozi zaporedje prostorov, ki segajo ne le v različna zgodovinska obdobja, temveč imajo na oblikovni, simbolični ravni tudi različne značaje. Na začetku so grobi, neobdelani, oglati. Ti ponazarjajo neizoblikovanega, nevednega iščočega, kar se v nadaljevanju spreminja, izoblikuje, brusi, vse do zadnjega prostora, templja. Tako razumevanje prostozidarstva skozi prostor ponazarjata avtorja vizualnega dela.
Začetek v Angliji pred 300 leti
Letos je 300. obletnica ustanovitve prve velike prostozidarske lože na svetu, to je Velike lože Anglije. Ustanovili so jo leta 1717 v Londonu, kar pomeni začetek gibanja, ki je izšlo iz zidarskih cehov visokega srednjega veka in se razvilo v mednarodni družbeni fenomen. S svojo mistiko in z družbeno vlogo pa se je skozi različna zgodovinska obdobja ohranilo vse do danes.
Avtorja razstave (z leve) Matevž Košir iz Arhiva Republike Slovenije in avtor dela iz leta 2015 z naslovom Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem, ki predstavlja tudi katalog razstave, in kustos prostozidarske zbirke iz Narodnega muzeja Slovenije Jože Podpečnik.
Zaznamovanje obletnice začetka "gibanja iz ozadja" v Angliji, ki mu je sledilo ustanavljanje lož drugod, v slovenskih deželah se je to zgodilo okoli leta 1767, pa je tudi dobra priložnost za razstavo o njegovi zgodovini. Njena avtorja sta Matevž Košir iz Arhiva Republike Slovenije, ki že vrsto let proučuje prostozidarstvo na Slovenskem, in Jože Podpečnik, kustos prostozidarske zbirke v Narodnem muzeju Slovenije. Vlogo kataloga razstave ima v tem primeru Koširjevo delo, ki je leta 2015 pod naslovom Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem izšlo pri založbi Modrijan.
Postavitev tako zajema tristoletni zgodovinski lok gibanja, ki je, kot že omenjeno, izšlo iz tradicije srednjeveških kamnosekov, s simbolno vsebino gradnje harmoničnega sveta in ustvarjanja bratstva med različno mislečimi, etične postulate framasonstva strne Košir.
Prostozidarstvo na Slovenskem
Število prostozidarjev iz dežel s slovenskim prebivalstvom se je povečalo v začetnem obdobju vladanja cesarja Jožefa II. Največ jih je bilo v avstrijskih ložah in tudi v ložah na Češkem in Ogrskem. Med njimi so bili Jurij Vega, baron Vinzenz Georg Struppi, baron Siegfried Taufferer in drugi. Do konca 18. stoletja je bilo med člani prostozidarskih lož več kot 50 moških iz dežel s slovenskim prebivalstvom.
Prve lože v 18. stoletju v notranjeavstrijskih deželah so bile ustanovljene v Trstu, na začetku vladanja Jožefa II. pa so bile ustanovljene skoraj v vseh glavnih mestih dežel. V Ljubljani je bila loža ustanovljena leta 1792. Že leta 1795 so bile lože v Habsburški monarhiji prepovedane.
Po francoski zasedbi južnoavstrijskih dežel je prva loža na ozemlju današnje Slovenije nastala v Kopru, po ustanovitvi Ilirskih provinc so jih ustanovili tudi drugod. Z odhodom Francozov in obnovitvijo avstrijske oblasti je znova stopila v veljavo prepoved lož. Po razdelitvi Habsburške monarhije na avstrijski in ogrski del pa so začele nastajati tako imenovane mejne lože ob avstro-ogrski meji na ogrski strani. Vanje so bili včlanjeni tudi Slovenci. Po ustanovitvi Kraljevine SHS je bila ustanovljena Velika loža SHS, kmalu so se začela tudi prizadevanja za ustanovitev lože v Ljubljani.
Loža Valentin Vodnik v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1940, vendar ni bila dolgo aktivna. Po koncu druge svetovne vojne v socialistični državi ni bilo prostora za delovanje prostozidarskih lož. Po padcu Berlinskega zidu in oživitvi prostozidarstva v vzhodni Evropi pa je bila leta 1990 obnovljena Velika loža Jugoslavije. Pri obnavljanju prostozidarstva v Sloveniji so imeli v devetdesetih letih minulega stoletja pomembno vlogo avstrijski prostozidarji. Danes Velika loža Slovenije v našem prostoru združuje sedem lož in sodeluje z dvema prostozidarskima redovoma.
Ni ga gibanja, ki bi mu pripisovali tolikšen vpliv
Tako kot je prostozidarstvo zasedalo oziroma zaseda različne vloge v različnih družbenih, političnih in duhovnih kontekstih, je deležno tudi različnih opredelitev, takšnih, ki so mu naklonjene, in kritičnih. A kot poudarja Košir: "Zgodovina prostozidarstva, pisana na virih, ni predvsem politična zgodovina in je daleč od pravljic o svetovnem gospostvu in vzroku neštetih zarot." In kot še dodaja: "Ni gibanja, ki bi mu pripisovali takšen vpliv in toliko zarot; skoraj ni bilo pomembnega zgodovinskega dogodka, za katerim ne bi bilo prostozidarske sence."
"Ni gibanja, ki bi mu pripisovali takšen vpliv in toliko zarot; skoraj ni bilo pomembnega zgodovinskega dogodka, za katerim ne bi bilo prostozidarske sence," o bratovščini pravi Matevž Košir.
Strpnost – norma bratovščine
Vendar, kot je še prepričan poznavalec bratovščine, ta poudarja "moralne norme, med njimi na prvo mesto postavlja strpnost". Je pa res, da gre za težko ulovljiv družbeni fenomen, ki je z izkušnjo rituala, svojega pogleda na svet in molka o notranjem dogajanju ohranil svojo mistiko do danes, vstop vanj pa je vstop mogoč s povabilom.
Prostozidarstvo je težko ulovljiv družbeni fenomen, ki z izkušnjo rituala, svojega pogleda na svet in molk o notranjem dogajanjem ohranja svojo mistiko vse do danes.
Gibanje je premostilo stoletne, geografske, družbene in mentalne meje, za seboj pa pustilo specifično in hkrati raznoliko materialno in duhovno sled, kot še poudarjajo na razstavi.
Na njej so do 14. maja javnosti prvič predstavljeni predmeti iz prostozidarske zbirke Narodnega muzeja Slovenije, vključeni pa so tudi materiali iz drugih slovenskih ter tujih muzejev, arhivov in knjižnic ter Velike lože Slovenije.
1