Najprej zvok siren, nato glasno preletavanje letal, ki mu sledi močno bobnenje in tresenje, nato še začasni izklop elektrike. Prepričljiva simulacija ene od vojnih okoliščin je muzejski del podzemeljskih rovov. Zaklonišč, ki so v Kranju nastali v času druge svetovne vojne.

Danes je v preostalih rovih drugačna zvočna kulisa, umirjena glasba, ki spremlja pohod po zadržano osvetljenem prostoru zgodovinskega spomina. Nekdanje medvojno pribežališče so skopali na globini med osmimi in 20 metri, za ogled pa je odprtih 1.300 metrov.

1.300 metrov rovov pod starim mestom se giblje na globimi med osmimi in 20 metri.

150 delavcev je gradilo kranjske rove

Kopati so jih začeli že leta pred vojno, ko je bilo v Evropi že mogoče slutiti, kaj se pripravlja. Vendar jih kljub temu niso zgradili do konca. So pa to storili v času nemške okupacije leta 1944, ko se je povečala nevarnost zavezniškega bombardiranja iz Italije.

Kopanje in razstreljevanje pod starim delom Kranja, torej gradnjo predorov, sta prevzeli dve priznani kranjski gradbeni podjetji, lastnik enega je bil Josip Slavc, pred vojno znan po gradnji cest in mostov, lastnik drugega pa Josip Dedek, znan po gradnji jezov. 150 delavcev se je zakadilo pod površje, za kar pa so potrebovali pol leta, tri mesece več od prvotnih načrtov.

Rove je leta 1944 zgradilo 150 delavcev, dela sta po načrtih nemške organizacije Todd vodili kranjski gradbeni podjetji Josipa Slavca in Josipa Dedeka.

Zaklonišča v Kranju

Nastalo zaklonišče je lahko ponudilo zavetje od štiri tisoč do šest tisoč ljudem, je povedala vodička po zgodovinski in kulturni dediščini gorenjskega mesta Olga Pavlin.

Danes sicer edini za ogled dostopni rovi pa niso edino nekdanje podzemeljsko pribežališče v mestu. Pri nekdanji tekstilni tovarni Intekst so Rovi ob Savi, pod železniško postajo je nekdaj prav tako bilo zaklonišče, enako tudi pri stari Savi.

Kot je povedala kranjska vodička Olga Pavlin, je nekdanje mestno zaklonišče ponudilo zavetje med štiri tisoč in šest tisoč ljudmi.

Od pisarn do sobe za mame z majhnimi otroki

Načrt mreže rovov je naredila nemška organizacija Todd, pooblaščena za gradnjo zaklonišč v nemškem rajhu, denar pa so prispevala tedanja kranjska podjetja. Zaradi varnosti se osrednji rov cepi še na več stranskih, v katerih so Nemci vzpostavili vse potrebno za svoje začasne pisarne: od elektrike do telefona. Eden od prostorov je bil na primer namenjen tudi materam z majhnimi otroki.

Kranjski rovi so turistična točka od leta 2008 naprej, ko so jih očistili, prenovili tlak in elektriko.

Od zaklonišča do gojišča gob

Po vojni so bili opuščeni, za kratek čas so bili aktualni spet leta 1991, ko je kranjska civilna zaščita uredila vhode in obnovila električno napeljavo.

V 80. in 90. letih so v njih priložnost za svoj posel našli gojitelji gob. Vlaga in tema sta namreč ponudili primerno okolje za rast šampinjonov. Gojili so jih predvsem v stranskih odsekih, in sicer do leta 1991. Po osamosvojitvi so gobe k nam začeli uvažati, kranjska gobarja pa tako nista bila več konkurenčna, je pripovedovala lokalna vodička Olga Pavlin.

V času zapuščenosti tega dela kranjskega podzemlja so nekateri vseeno odhajali tja. Kot pripoveduje vodička, je to veljalo za pravo frajersko dejanje. V 70. letih prejšnjega stoletja so jih tudi raziskovali.

Rovi so tako doživeli še eno obdobje zapuščenosti. Zato je tisti, ki se je v njih vseeno spustil in jih vsaj delno prehodil, veljal za pravega lokalnega frajerja. Pogumneža. V njih so nekateri v tem času na stenah pustili odtis v obliki podpisa z letnico ali kakšnega drugega grafita, ki je viden še danes.  

Marsikdo jih je dojemal kot priročen kraj za kosovni odpad, o čemer pričajo fotografije na tamkajšnjih informativnih tablah. Ni bilo redko, da so v njih odložili kakšen odslužen pralni stroj in še marsikateri drugi odpadek.

Nekdanja soba za mame z otroki v zaklonišču.

Nova vloga rovov

Pred slabima dvema desetletjema je dozorela zamisel: nekdanje zaklonišče lahko dobi novo vlogo, muzejsko in prireditveno. Začelo se je s čistilno akcijo, v kateri so sodelovali predvsem lokalni jamarji, gasilci, taborniki in druga društva. Deloma so jih očistili med letoma 2000 in 2005, do konca dve leti pozneje, raziskovali pa so jih že v 70. letih.

Na novo so jih tlakovali, napeljali elektriko in jih leta 2008 v Zavodu za turizem in kulturo odprli za javnost.

Kranjski rovi pod starim Kranjem so danes v več vlogah. Kot kraj zgodovinskega spomina na čas druge svetovne vojne, kot informativna pot o naravnih znamenitosti tega območja z vidika narave in kot kulturni prireditveni prostor ter muzej.

Kranjski rovi pod starim Kranjem so se tako znašli v več vlogah. Kot kraj zgodovinskega spomina na čas druge svetovne vojne, kot informativna pot o naravnih znamenitostih tega območja. V njem je namreč obiskovalec seznanjen z geološkimi znamenitostmi mesta in njegove okolice, naravnimi jamami v tem delu, na ogled pa je tudi razstava mineralov in fosilov. Del rovov je posvečen tudi enemu od graditeljev, in sicer Josipu Slavcu, ki je v mestu zgradil še marsikatero stavbo.

Ogled rovov spremljata umirjena glasba in nežna svetloba.

Življenje v temi

Del kranjskih rovov so tudi kapniki, prav tako jamska kobilica in pajek jamska meta, ki ga z baterijo niti ni tako težko najti. To vsaj uspeva vodički Olgi Pavlin, ki žival pokaže na več mestih v podzemlju. Da bi našli kobilico, bi si po njenih besedah morali vzeti več časa.

Kapniki v rovih.

Prizorišče kulturnih dogodkov

A statične vsebine niso edini del kranjskega podzemlja, saj v njem organizirajo tudi različne prireditve. Ena od stalnih letnih je na primer vinska pot, ki jo organizirajo za martinovo. Takrat se lahko pod zemljo spustite in sprehodite tudi s kozarcem vina v roki.  

Tja pa je mogoče oditi tudi na občasne razstave, filmske in literarne večere, tudi lutkovne predstave. Eden od stranskih rovov, kjer je Dežela škrata Krančka, je namenjen tudi otrokom.

Pajek jamska meta.

Pocestnica in Banksy

V rove se je mogoče spustiti vsak petek in soboto ob 17. uri (zbirališče je na Glavnem trgu pred Kranjsko hišo – Turistično-informacijskim centrom Kranj) vse do 17. septembra, in sicer v okviru Pocestnice, galerije na prostem.

Gre za vodeni ogled po Kranju, ki ga vodi "kustos" iz vrst uličnega gledališča Ljud. Sprehod, ki predstavlja drugačen način pogleda na urbani prostor, je zabaven in pomenljiv. Je način opazovanja, način preobrazbe vsakdanjega s pomočjo domišljije in humorja. Je priložnost za še nepoznano pot po že znanih ulicah in krajih ter priložnost za odkrivanje novega v že neštetokrat videnem.

V tem poletju v rovih poteka tudi del Pocestnice, vodeni ogled galerije na prostem v spremstvu "kustosa" iz vrst uličnega gledališča Ljud, pripravljajo tudi razstavo Zek in rov.

Zek in a rov

Med 29. julijem in 28. septembrom bo v okviru Banksyjeve razstave v Layerjevi hiši nastala še spremljevalna postavitev. In sicer Zek in a rov, kjer se bo vizualni kolektiv ZEK v Rovih pod starim Kranjem z razstavo ukvarjal z vprašanjem minevanja in komentiral sodobno kulturo.

Rovi pod starim Kranjem