Irsko-ameriška zgodovina skozi štiri generacije žensk

Avtor: Colum McCann Prevajalka: Maja Ropret Založba: Sanje Cena: 17,95 evra

Prvi polet Alcocka in Browna čez Atlantik leta 1919, obisk osvobojenega sužnja in aktivista Fredericka Douglassa na Irskem leta 1845 in pogajanja o irskem mirovnem procesu, ki jih je vodil senator George Mitchell leta 1998. Na videz nepovezani zgodovinski dogodki so v romanu Transatlantik Columa McCanna, ki je bil s tem romanom nominiran za Bookerjevo nagrado leta 2013, prek štirih generacij žensk prepleteni v tiho, a močno pripoved.

Naslov Transatlantik, za katerega se sprva zdi, da opisuje zgolj polet Alcocka in Browna, se skozi zgodbe spremeni v usodno pot generacij Irk, ki so vmes postale Američanke, da bi se nato spet vrnile čez lužo. Njihove vloge so s perspektive moških zgodovinskih osebnosti, ki jih spoznamo v prvem delu romana, komaj opazne, nastopajo kot nekakšne opombe k vsakdanu mož, ki pišejo zgodovino, a ko se pred bralstvom začnejo razpletati tudi njihove osebne zgodbe, dobimo mešanico uradne in osebne zgodovine, ki je zavita v slikovite opise pokrajin, življenja in prevoznih sredstev:

Dogodki v Transatlantiku so pogosto drobni, vsaj v primerjavi z zgodovinskimi okoliščinami, v katerih se zgodijo, pa naj bo to sendvič s šunko, pripravljen pred prvim poletom čez Atlantik, ali pogled obiskovalke in govorca na srečanju sufražetk. McCannovi junaki in junakinje vlečejo na videz drobne poteze, ki pa imajo v zgodovinskih kontekstih velik pomen, medtem ko se za najbolj tragične dogodke v njihovem življenju zdi, da izzvenijo, ker so bili neizbežni in bi se zgodili v vsakem primeru.

McCannov Transatlantik je epski, tako časovno kot prostorsko, kljub bogatim opisom vsakdana na Irskem in ZDA v različnih časovnih obdobjih pa bi si vseeno več časa želeli preživeti v glavah junakinj in junakov.