Torek, 11. 9. 2018, 19.05
6 let, 1 mesec
Gledališče, ki ga je v Tivoliju postavil Plečnik, bo spet oživelo
Del letošnjega Festivala radikalnih teles Spider bo tudi simbolno oživljanje Plečnikovega letnega gledališča za Tivolskim gradom, ki ga je arhitekt postavil leta 1933. Po vojni so ga spremenili v kino, pozneje pa je nekaj časa tam deloval tudi disko.
"Znašli smo se tam, kjer smo že bili"
"Znašli smo se tam, kjer smo že bili: soočeni z vzponom skrajnih nacionalističnih, separatističnih in rasističnih tokov, ki temeljijo na diskurzu strahu in sovraštva," je ob letošnjih družbenih izhodiščih festivala Spider zapisal njegov umetniški vodja, koreograf in plesalec Matej Kejžar.
Tokratna izdaja mednarodne umetniške platforme se tako osredotoča na "prakse, ki izhajajo iz naših neizmerljivih sposobnosti in hkrati presegajo koreografijo kot osnovno sredstvo oblikovanja merljivih človeških odnosov", je še del Kejžarjevega zapisa o festivalu, ki preizprašuje prevladujoči družbeno-ekonomski in psiho-fizični red.
V soboto, 15. septembra, bo ob 23. uri v Španskih borcih v okviru festivala Spider na ogled predstava Christiana Botale Moleba, v kateri se spoprijema z belgijsko kolonizacijo Konga in poznejšo Mobutujevo diktaturo.
Drugačni jeziki so možni
"(…) želimo preseči nenehni cinizem, neprekinjeno zanikanje in samopotrjujoča pritoževanja. Prišel je čas, da utelesimo jezik onstran te prevladujoče epistemologije, da razkrijemo in sprejmemo razpoko tega obdobja ter preizprašamo in ponudimo drugačne oblike sobivanja," razmišljanja o družbi, ki jih prinaša festival, zaključuje njegov umetniški vodja. Lokacija nekdanjega Plečnikovega letnega gedališča v Tivoliju.
Plečnikovo gledališče v Tivoliju
Letošnji Spider, ki bo potekal med 12. in 16. septembrom v Španskih borcih, Ustvarjalnem centru Švicarija in drugih lokacijah po Ljubljani pa vključuje tudi simbolno oživljanje za neodvisno sceno Plečnikovega letnega gledališča za Tivolskim gradom. Tam so že pred letom 1933, ko je po Plečnikovih načrtih nastalo gledališče, prirejali predstave na prostem, zato je pri lokalnih oblasteh pred desetletji padla odločitev, da zraven zgradijo pravo kulturno prizorišče.
Plečnik je tako v osi Jakopičevega sprehajališča zasnoval letno gledališče, ki ga je obdal z drevjem. Ob upoštevanju naravnih danosti izbrane lokacije in po grškem vzoru ga je opremil z avditorijem.
Od gledališča do kina in diska
Studenec, ki je tam izviral, so zasuli. Arhitekt ga je speljal v kamniti vodnjak z litoželezno figuro, ki ga je prinesenega iz atrija Mestne hiše postavil na vrh stopnišča letnega gledališča.
Od novega kulturnega prostora so takratni Ljubljančani in Ljubljančanke veliko pričakovali, vendar ker ga uprava Narodnega gledališča ni hotela vzeti pod svoje upravljanje, ni nikoli zares zaživelo.
V petdesetih letih so mu dodali ograjo, namestili platno in kiosk za prodajo vstopnic in gledališče spremenili v letni kino. V sedemdesetih letih pa so ljudje tja hodili plesat, saj je tam deloval disko.
Leta 1983 so vodnjak prestavili na Ribji trg, nekdanje gledališče pa spremenili v park, s čimer se je zaključilo eno od obdobij kulturnega prizorišča na prostem pod vznožjem Šišenskega hriba, ki ga tokrat s svojimi vsebinami oživlja festival Spider.
Lokacija nekdanjega Plečnikovega letnega gledališča, kraj dogajanja je del programa mednarodnega festivala Spider.
Dogajanje na tivolski jasi
Potem ko se je na tivolskem prizorišču filmska projekcija že zgodila, se bodo na "na novo postavljenem gledališču za neodvisno sceno" v naslednjih dneh odvili številni dogodki: odprtje festivala, ki bo 12. septembra, performans Male Kline: Songi III/XII, ki bo na ogled 14. septembra, in 16. septembra šesturni performans Leje Jurišić in Marka Mandića z naslovom Skupaj.
Na lokaciji nekdanjega letnega gledališča in v Švicariji bo v času festivala pod vodstvom scenografke Petre Veber potekala tudi arhitekturna delavnica simbolne rekonstrukcije Plečnikovega letnega gledališča.
Iz knjige Plečnikova arhitektura v Ljubljani avtorja Andreja Hrauskyja: Plečnik je gledališče na prostem postavil po vzoru antičnih gledališč, namesto odrskega ozadja je tako bil pogled na Ljubljano.
Dejanja in geste
Med eksperimentalnimi evropskimi in domačimi projekti s področja performansa in plesa na festival s predstavo Dejanja in geste prihaja francoski koreograf in zvezda sodobnega plesa Noe Soulier.
V njej avtor s pomočjo štirih plesalcev "do izčrpanosti napada glasbene podlage Bacha in Frobergerja v obliki ostrih prekinitev, ritmičnih preobratov in soočenih tekstur", piše v programski zloženki festivala.
Od plesa, performansa do glasbe in filma
Član bruseljskega meščanskega "električnega orkestra" Ictus Michael Schmid, ki že dolgo sodeluje s priznanimi koreografi, bo "odpiral pljuča in prostor s participativnim projektom" z naslovom Breathcore. Gre za participativno delo, kjer avtor vsakič znova s sestavljenim zborom sodelujočih skozi prakso in eksperimente dihanja raziskuje različne oblike kolektivnosti.
Na Plečnikovem letnem gledališču bo 16. septembra tudi šesturni performans Leje Jurišić in Marka Mandića z naslovom Skupaj.
Struktura občutka in Ples
Med domačimi ustvarjalci se bo predstavila tudi koreografinja Lili M. Rampre s predstavo Struktura občutka, projekt Ples Mateja Kejžarja pa bo na festivalu doživel premiero.
Del programa je tudi koncert etno-jazz skupine Naked iz Srbije, ki bo nastopila v navezi s slovensko hip-hop skupino Šlagwerk.
Video napovednik za predstavo Noeja Soulierja z naslovom Dejanja in geste.