Petek, 17. 2. 2017, 15.59
7 let, 1 mesec
Finalisti za evropsko nagrado za sodobno arhitekturo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,50
1
V Ljubljani se do sobote mudi zanimiva mednarodna ekipa arhitekturnih strokovnjakov, ki jih je v MAO združila konferenca Matchmaking Conference platforme Future Architecture. Dogodek je tudi priložnost za predstavitev petih finalistov, ki se potegujejo za letošnjo Evropsko nagrado za sodobno arhitekturo – EU Mies Award 2017.
V prvem izboru za evropsko nagrado za sodobno evropsko arhitekturo je sodelovalo 36 držav s projekti iz zadnjih let, ki jih izberejo arhitekturne zbornice oz. strokovne organizacije po Evropi ter izvršni odbor Fundacije Mies van der Rohe in neodvisni strokovnjaki.
Za evropsko nagrado za sodobno arhitekturo je bilo nominiranih tudi deset slovenskih projektov, med temi dva projekta letošnjih Prešenovih nagrajencev, Arhitekture Krušec. Na fotografiji Hiša na Golem.
V nabor nominirancev se je letos uvrstilo 355 projektov, med njimi tudi deset slovenskih: Hiša na Golem (Arhitektura Krušec), stanovanjska soseska Brdo, funkcionalna enota F5, druga faza (Multipan arhitekti), cerkev sv. Janeza Boska v Mariboru (Dans arhitekti), Naravni rezervat Škocjanski zatok (Ravnikar Potokar), Prenova Slovenske ceste (studi Scapelab, Sadar+Vuga, Dekleva Gregorič Arhitekti, Katušič Kocbek Arhitekti, studio Krištof), bivak pod Skuto (Ofis Arhitekti), Prenova Plečnikove hiše (Arrea studio), stanovanjska hiša Prule (Bevk Perovič arhitekti), Upravna stavba in večnamenski objekt Nogometne zveze Slovenije (Krušec arhitekti), Materinski dom (Jereb in Budja arhitekti).
Z obsežnega seznama nominirancev je mednarodna žirija nato naredila ožji izbor 40 projektov, čemur je sledila še razglasitev petih finalistov, pri katerih so še posebej prepoznali konceptualne, tehnične in konstrukcijske kakovosti arhitekture, ki odgovarja na potrebe današnje družbe. Med temami, ki jih je žirija prepoznala za pomembne, so socialna stanovanja, odnos do spomina in problematika konteksta in novogradenj v starih mestnih jedrih.
Po tem ko so finaliste za evropsko nagrado sodobne arhitekture – EU Mies Award 2017 razglasili v Barceloni, je izbrane projekte v Ljubljani kot uvod v omenjeno mednarodno konferenco predstavila direktorica fundacije Mies van der Rohe Anna Ramos.
Arhitektura in njena družbena vloga ter vrednost
Potem ko so finaliste za evropsko nagrado sodobne arhitekture – EU Mies Award 2017 razglasili v Barceloni, je izbrane projekte v Ljubljani kot uvod v omenjeno mednarodno konferenco predstavila direktorica fundacije Mies van der Rohe Anna Ramos.
Trije od ožje izbranih nominirancev se osredotočajo na vprašanje, na kakšen način v prostorskem smislu obravnavati spomin, kulturno dediščino, dva od finalistov pa tematizirata bivanjska vprašanja v mestih sodobnosti.
Anna Ramos je prepričana, da se izbor še utrjuje kot strateški element, namenjen promociji, raziskovanju in razpravi o sodobni arhitekturi, predvsem tudi skozi njeno družbeno vlogo in vrednost, kot orodje za vzpostavljanje identitete skozi prostor in v njem, kot polje za sooblikovanje in povezovanje skupnosti.
Dobitnika nagrade Mies van der Rohe in posebne omembe za obetavnega arhitekta bodo razglasili 16. maja v Bruslju, podelitev nagrade pa bo 26. maja v paviljonu Miesa van Roheja v Barceloni.
Pet finalistov za evropsko nagrado sodobne arhitekture
1. Objekt Kannikegården na Danskem
Objekt Kannikegarden v starem danskem mestu Ribe so zasnovali Lundgaard & Tranberg Architects iz Köbenhavna.
Objekt Kannikegården stoji nasproti katedrale na glavnem trgu v najstarejšem danskem mestu Ribe. Sodobna arhitekturna poteza, opredeljena z opečnato strukturo, ki na ta način vstopa v zgodovinski kontekst tega okolja, je občutljivo vpeta v srednjeveško naselbino iz 8. stoletja.
Ruševine samostana iz 11. stoletja, ki so jih našli med gradnjo, so vključili v pritlični razstavni prostor, tako pa tudi na tej ravni v projekt vpletli pričevalce kulturne zgodovine tega kraja ter ob tem neposredno prepletli staro in novo ter obeležili stavbne prednike današnje arhitekture na tej lokaciji. Velike steklene površine v spodnjem delu ob prepuščanju naravne svetlobe v notranjost prav tako služijo komunikaciji med zgodovinskim okoljem in novo tvorbo.
Objekt ima v starem mestu več vlog: je del župnišča in je tako namenjen potrebam cerkvenega osebja, hkrati pa v njih prirejajo različne javne dogodke, od pogovorov in koncertov do projekcij filmov. V ozadju je urejeno tudi intimno zeleno dvorišče.
Ruševine samostana iz 11. stoletja, ki so jih našli med gradnjo, so vključili v pritlični razstavni prostor, tako pa tudi na tej ravni v projekt vpletli pričevalce kulturne zgodovine tega kraja.
2. Muzej Katyn na Poljskem
Muzej Katyn v Varšavi na Poljskem je delo studia BBGK Architekci iz Varšave.
Impresivni muzej Katyn je posvečen spominu na bolečo epizodo poljske zgodovine iz druge svetovne vojne, ko je sovjetska tajna policija brutalno umorila 20 tisoč poljskih vojaških oficirjev in državnih uradnikov.
Varšavski muzej sestavljajo tri stavbe, ki so del parka s simboličnim istoimenskim gozdom Katyn v središču.
V tretji stavbi, oblikovani iz petih arkad, so ploščice z imeni umorjenih častnikov. 15 spominskih plošč, ki ponazarjajo 21.768 žrtev, odpira vprašanje zla, dobrega in odpuščanja, o simboliki, zapisani v prostor, razlagajo njeni avtorji. Pravijo še, da je to točka, kjer so se ustvarjalci zavestno oprli na izrazne moči arhitekture. Prostor med 12-metrskima zidovoma obiskovalca vodi v dve smeri – k zapisanim imenom mrtvih časnikov na eni strani in k nebu na drugi strani. Zasnova v spominu na pretekle dogodke občutke tesnobe ob dimenzijah zgrajenih površin tesnobo ustvarja tudi s svetlobo.
Varšavski muzej sestavljajo tri stavbe, ki so del parka s simboličnim istoimenskim gozdom Katyn v središču.
3. Spominski muzej Rivesaltes v Franciji
Spominski muzej Rivesaltes v Franciji je delo arhitekturnega studia Rudy Ricciotti iz Bandola.
Tudi pri francoskem projektu so se arhitekti ukvarjali s prostorskim spominskim obeležjem kampa, v katerem so bili nastanjeni begunci iz španske državljanske vojne, v njih pa so živeli tudi francoski Romi, Judje in deportiranci iz alžirske osvoboditvene vojne. Med drugo svetovno vojno so od tu Jude odpeljali tudi na usmrtitev.
Na ta kraj je tako vezanih veliko bolečih spominov, zato so se avtorji odločili za "tihi" spomenik. Obeležje, ki stoji v imenu odsotnih in uteleša odgovornost do preteklosti, do spomina.
Spomenik so navzven arhitekti razgrnili po tleh, ga postavili "med zemljo in nebo, med preteklost in spomine", ga umestili v sedanjost v imenu preprečitve pozabe.
Spominsko obeležje stoji v imenu odsotnih in uteleša odgovornost do preteklosti, do spomina.
4. Stanovanjski kompleks Ely Court v Angliji
Stanovanjski kompleks Ely Court v Londonu je načrtoval biro Alison Brooks Architects iz Londona.
Kompleks socialnih stanovanj Ely Court v Londonu je delo tamkajšnjega biroja Alison Brooks Architects, ki je v urbano načrtovanje vključil veliko zelenih, odprtih prostorov. Krajev, kjer se lahko med drugim vzpostavlja lokalna skupnost.
5. Stanovanjski kompleks de Flat Kleiburg na Nizozemskem
Stanovanjski kompleks de Flat Kleiburg v Amsterdamu je nastal po načrtih arhitekturnih birojev NL Architects in XVW architectur iz Amsterdama.
Inovativna prenova največje stanovanjske stavbe na Nizozemskem je v Amsterdamu pod imenom projekta De Flat Kleiburg nastala v sodelovanje dveh birojev, NL Architects in XVW. V 400 metrov dolgem kompleksu je 500 stanovanj.
Kleiburg je v delu mesta, ki ga je prenova s ciljem brisanja predmestnega duha zajela že sredi 90. let prejšnjega stoletja, pri čemer je velika pričujoča stanovanjska stavba ostala vse do danes. V njenem izvirniku so jo videli tudi kot "zadnjega preživelega v vojni proti modernizmu". Pred skorajšnjo rušitvijo so jo rešili s pričujočo prenovo.
Osnovna ideja je bila osvežiti osrednjo strukturo – dvigala, galerije, instalacije, vendar pri tem pustiti stanovanja nedokončana in neopremljena, torej brez kuhinje, kopalnice, gretja in sob. To so torej prepustili novim stanovalcem, ker je precej zmanjšalo izhodiščne investicijske stroške njene prenove, ponudilo pa tudi nov poslovni stanovanjski model na Nizozemskem.
Prenova je stanovanjski objekt v "vojni proti modernizmu", kot so to opredelili avtorji projekta, rešila pred uničenjem.
1