Torek, 19. 4. 2016, 12.34
6 let, 6 mesecev
Družinska saga skozi tri zime
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0
Zadnjo premiero na velikem odru v letošnji sezoni je režirala Barbara Hieng Samobor, direktorica Mestnega gledališča ljubljanskega. 3 zime je družinska saga hrvaške avtorice Tene Štivičić.
Družinsko sago 3 zime je režirala direktorica gledališča, Barbara Hieng Samobor.
Tena Štivičić je hrvaška avtorica, ki je za besedilo 3 zime prejela nagrado Susan Smith Blackburn za leto 2015, ki jo v Veliki Britaniji podeljujejo za dela dramatičark v angleškem jeziku. Štivičić je namreč 3 zime najprej napisala v angleščini po naročilu National Theatre London, pozneje pa jo je napisala še v materni hrvaščini.
Angleška različica razlagalna, hrvaška sočna
V MGL, kjer bo besedilo uprizorjeno drugič in prvič v tem delu Evrope, so najprej prevedli angleško različico, kot sta na današnji novinarski konferenci povedali režiserka Barbara Hieng Samobor in prevajalka Alenka Klabus Vesel, a se je hrvaška različica izkazala za precej bolj sočno, angleška pa je bila za naše poznavanje okolja in zgodovine morda celo preveč razlagalna.
Prevajalka Alenka Klabus Vesel je skombinirala tako angleško kot hrvaško različico besedila.
Drama 3 zime je po besedah režiserke napisana po klasičnih kanonih, gre za čvrsto zgodbo s čvrstimi liki, ki se dogaja v treh časovnih obdobjih, v naslovnih treh zimah. Prva zima je leta 1945, druga 1990 in tretja 2011 – prvi dve letnici sta vezani na naš nekdanji skupni prostor, tretja predstavlja obdobje, ko je Evropska unija s podpisom pristopne pogodbe postala del hrvaške politične realnosti.
Tudi hiša je junakinja zase
Drago Ivanuša je glasbo skladal tako na podlagi arhitekture hiše kot arhitekture odnosov.
Širok časovni razpon prinaša zgodbe štirih generacij žensk, ena od junakinj pa je tudi sama hiša, ki predstavlja tako nemo pričo kot zavetje, pa tudi nosilko posledic družbeno-političnega dogajanja, začenši z nacionalizacijo. Kot je povedal skladatelj Drago Ivanuša, je zato v predstavi ustvarjal glasbo na podlagi arhitekture, tako arhitekture hiše kot odnosov v zgodbi.
Dramaturginja Eva Mahkovic meni, da gre za enega najbolj natančno napisanih besedil, ki deluje kot družinski album.
Kot je povedala dramaturginja Eva Mahkovic, ki je bila tudi pobudnica, da se besedila lotijo v gledališču, gre za enega najbolj natančno napisanih besedil, za nekakšen družinski album in premišljeno izbrana obdobja, ki ne delujejo klišejsko. Noben od likov se zaradi širokega časovnega razpona ne pojavi več kot dvakrat, posledično pa je tudi težko določiti glavni lik te družinske sage.
Igralski jazz
V bogati igralski zasedbi, v nekaterih prizorih je tudi od sedem do devet oseb, je bil velik izziv po besedah Ive Krajnc tudi to, kako speljati ta igralski jazz.
Mojca Funkl, ki v prvi zimi igra mamo Moniko Winter in je poznejših zimah večkrat omenjena, je povedala, da se je pri ustvarjanju vloge morala zavestno odločati, katere informacije, ki so o njej izrečene pozneje, bo upoštevala pri postavljanju lika in katere ne. V bogati igralski zasedbi, v nekaterih prizorih je tudi od sedem do devet oseb, je bil velik izziv po besedah Ive Krajnc tudi to, kako speljati ta igralski jazz. Tjaša Železnik, ki igra Aliso Kos, pa je izpostavila prednost besedila, ki daje besedo in pozornost predvsem ženskim likom, nekaj, kar je tudi v sodobni dramatiki redko.
Premiera bo 21. aprila v Mestnem gledališču ljubljanskem.
