SiolNET. Trendi Kultura
0

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Deset let legendarnega Roga: Janković bi ga naredil na novo, uporabniki ga ne dajo (foto in video)

0

termometer

Mineva deset let od zasedbe nekdanje ljubljanske tovarne koles Rog, kjer je nastal živ avtonomni ustvarjalno-družbeni prostor. Prihodnost Roga je zaradi občinskih načrtov negotova.

Na območju nekdanje usnjarne in tovarne koles v središču Ljubljane že desetletje deluje avtonomna cona Rog. V njej delujejo umetniki, kreativci, skejterji, aktivisti in drugi. Tako gre za živ in po vsebini ter strukturi uporabnikov – tako po starosti kot socialnih ozadjih – raznolik prostor. Odprtost, ustvarjalnost, neformalnost, nehierarhičnost in vključevanje so premise, ki so si jih uporabniki in uporabnice zastavili že leta 2006 ob zasedbi zapuščene tovarne. In so načela, s katerimi je delovanje tega prostora mogoče opisati še danes.

Rog pomeni varno območje za vse tiste, ki se tako ali drugače počutijo izključene oziroma so izključeni. Pa naj gre za migrante, izbrisane, prekarne delavce in druge ali tiste, ki iz družbe niso izključeni. Odnose si želijo vzpostavljati skozi povezovanje, sodelovanje in vključevanje.

Odnose si v avtonomni coni Rog želijo vzpostavljati skozi povezovanje, sodelovanje in vključevanje. Odnose si v avtonomni coni Rog želijo vzpostavljati skozi povezovanje, sodelovanje in vključevanje.

Rog daje prostor socialno šibkim

Z leti je Rog postal del lokalne skupnosti, in to prav v mestnem središču, ki se iz leta v leto bolj blešči in se želi svetiti še bolj. Ob boku tega pa je prostor, ki med drugim opozarja na družbeno resničnost. Tudi s tistega vidika, ki ni tako sijajna. Nekdanja tovarna daje namreč prostor tudi socialno šibkim. Gre za okolje, ki daje glas ustvarjalnosti in neprofitnim dejavnostim ter poganja družbene akcije, ki opozarjajo na družbeni rob, manjšine in ranljive skupine. Na tiste, ki zaradi pomanjkanja pravic in (posledično) težkega ekonomskega položaja v tem mestu oz. družbi težko preživijo.

Mestna občina Ljubljana namerava pred začetkom poletja začeti prenovo Roga in tovarno preurediti v Center Rog. Najprej se bodo lotili ekološke sanacije in rušitve prizidkov. Novi center bo omogočil povezovanje umetniških praks ter ustanov in posameznikov, napovedujejo.

"Zakaj nas občina želi povoziti, namesto da bi obstoječe priznala in prepoznala potencial. Zakaj nas ni vključila v načrtovanje prenove in snovanja vsebin v tem prostoru? Zakaj ni podprla že obstoječega prizorišča kreativnih vsebin? V novem projektu se bodo izgubile socialne vsebine," pravi eden od uporabnikov Rasko Pecar (na levi). 'Rog je ena od velikih stvari, ki dela Ljubljano to, kar je. Je njena velika priložnost in možnost,' pravi 21-letni nemški študent političnih znanosti na izmenjavi Vincent Kerner (na desni). "Zakaj nas občina želi povoziti, namesto da bi obstoječe priznala in prepoznala potencial. Zakaj nas ni vključila v načrtovanje prenove in snovanja vsebin v tem prostoru? Zakaj ni podprla že obstoječega prizorišča kreativnih vsebin? V novem projektu se bodo izgubile socialne vsebine," pravi eden od uporabnikov Rasko Pecar (na levi). 'Rog je ena od velikih stvari, ki dela Ljubljano to, kar je. Je njena velika priložnost in možnost,' pravi 21-letni nemški študent političnih znanosti na izmenjavi Vincent Kerner (na desni).

"Rog je za Ljubljano velika stvar"

"Rog je ena od velikih stvari, ki dela Ljubljano to, kar je. Je njena velika priložnost in možnost," pravi 21-letni nemški študent političnih znanosti na izmenjavi Vincent Kerner. Sam je tudi aktiven uporabnik prostorov nekdanje tovarne. Pridružil se je namreč mednarodni skupini študentov, ki se tedensko shaja na različnih tematskih srečanjih in razpravah. To pa je le ena od dejavnosti v Rogu, le ena od skupin v tem kulturnem in družbenem centru.

Tam trenutno deluje in oblikuje program več kot 15 različnih manjših in velikih iniciativ. "V Rogu potekajo kulturne, umetniške, rekreativne, športne in gibalne dejavnosti. Organiziramo bralne seminarje in druga teoretska srečanja. Prostor ima z delovanjem Socialnega centra Rog in teoretične platforme Živko Skvotec tudi zelo močen pridih političnega delovanja, ki temelji na vključevanju marginaliziranih in ranljivih družbenih skupin," pravi eden od njegovih uporabnikov Rastko Pecar.

Pogled v zgodovino tovarne Rog

Tovarna koles Rog je začela obratovati leta 1951. (Foto: Milan Pogačar, 1953 hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije). Tovarna koles Rog je začela obratovati leta 1951. (Foto: Milan Pogačar, 1953 hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije).

V prostorih današnjega Roga je najprej delovala usnjarna. Leta 1871 je zemljišče med današnjo Trubarjevo in Rozmanovo ulico ter Petkovškovim nabrežjem kupil Ivan Janeš. Zgradil je manjšo pritlično stavbo za strojenje kož, ki je osem let pozneje postala usnjarska delavnica.

Usnjarno je leta 1900 kupil Karel Pollak, ki je delavnico obnovil in moderniziral. Območje je obdal z zidom, zgradil pa je tudi stanovanjsko vilo.

Tovarno so leta 1951 preuredili in v njej začeli izdelovati kolesa Rog. Na tej lokaciji je obratovala 40 let, dokler proizvodnje v njej zaradi velikih logističnih stroškov niso opustili. Leto dni po koncu proizvodnje so podali predlog za njeno zaščito v okviru industrijske dediščine.

Tovarna koles Rog iz leta 1960 (Foto: Miloš Švabić, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije). Tovarna koles Rog iz leta 1960 (Foto: Miloš Švabić, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije).

Leta 1998 so nekdanjo tovarno Rog končno zaščitili, namenili pa so jo javnemu programu. V lastništvo občine je prešla leta 2002. Začela so se razmišljanja o njeni prenovi in revitalizaciji, ki so nato za nekaj časa zamrla.

Po nekaj projektih, kot so umetnostni festival Break, Bienale industrijskega oblikovanja in performans skupine C3 z naslovom Dimni signal 2, so zapuščeno tovarno sredi mesta leta 2006 zasedli posamezniki in (ne)formalne skupine. S ciljem, da tam ustvarijo umetniški in socialni avtonomni prostor. To, kar Rog predstavlja še danes.

'Vsako sodobno mesto z razvito urbano kulturo potrebuje prostor, kot sta Metelkova in Rog, in ne le v simbolnem smislu. Rog predstavlja območje eksperimenta, ustvarjanja in razpravljanja,' poudarja Rastko Pecar. 'Vsako sodobno mesto z razvito urbano kulturo potrebuje prostor, kot sta Metelkova in Rog, in ne le v simbolnem smislu. Rog predstavlja območje eksperimenta, ustvarjanja in razpravljanja,' poudarja Rastko Pecar.  

Imamo kolesa, a mesto za nekatere postaja vse bolj nedostopno

"Vsako sodobno mesto z razvito urbano kulturo potrebuje prostor, kot sta Metelkova in Rog, in ne le v simbolnem smislu. Rog predstavlja območje eksperimenta, ustvarjanja in razpravljanja," poudarja Rastko Pecar.

In še: "Priča smo različnim procesom, prijemom in ukrepom, ki naj bi mesto naredili bolj varno in lepše, a povzročajo tudi to, da se določene dejavnosti in skupine, praviloma revnejše, iz mesta s tem izrinja. Kljub kolesom in javnemu prevozu se dostopnost mesta meri ne samo v fizičnem, temveč tudi v finančnih in socialnih kategorijah. V Rogu, ki je kot neprofiten prostor dostopen tudi v tem smislu, se tako ljudje svobodno združujejo in delujejo. Rog tako predstavlja eno od rešitev tudi za veliko število mladih, za katere središče mesta sicer vse bolj postaja finančno nedosegljivo. Tu pa se lahko neomejeno srečujejo, povezujejo, si izmenjujejo ideje, znanje in se družijo."

Med navzven vidnejšimi prostori centra je Socialni center Rog, kjer je v preteklih letih nastala iniciativa izbrisanih in nevidnih delavcev sveta. Z javnimi akcijami opozarjajo na izkoriščanje in rasizem. Zadnjih šest mesecev so še posebej aktivni na področju migracij. V zadnjem času redno organizirajo tudi učenje angleškega jezika in farsija za tiste, ki jih zanima perzijski jezik. Med navzven vidnejšimi prostori centra je Socialni center Rog, kjer je v preteklih letih nastala iniciativa izbrisanih in nevidnih delavcev sveta. Z javnimi akcijami opozarjajo na izkoriščanje in rasizem. Zadnjih šest mesecev so še posebej aktivni na področju migracij. V zadnjem času redno organizirajo tudi učenje angleškega jezika in farsija za tiste, ki jih zanima perzijski jezik.

"Gradimo vključujočo skupnost"

Med navzven vidnejšimi prostori centra je Socialni center Rog, kjer je v preteklih letih nastala iniciativa izbrisanih in nevidnih delavcev sveta. Z javnimi akcijami opozarjajo na izkoriščanje in rasizem. Odzvali so se tudi pri zbiranju človekoljubne pomoči za begunce. V zadnjem času redno organizirajo tudi učenje angleškega jezika in farsija za tiste, ki jih zanima perzijski jezik. Prihodnji teden bodo začeli tečaje slovenščine.

Skupaj z begunci in prosilci za azil v Mednarodni kavarni prirejajo redna druženja, s programom za otroke in odrasle.

"V desetih letih smo zgradili vključujočo skupnost. Oblikujemo skupnost, ki skrbi za opolnomočenje svojih član. Nismo servis, temveč se skupaj glede na potrebe in težave odzovemo. Postali smo neodtujljiv del integracije naših novih prebivalcev," pravi Aigul Hakimova iz Socialnega centra Rog. "V desetih letih smo zgradili vključujočo skupnost. Oblikujemo skupnost, ki skrbi za opolnomočenje svojih član. Nismo servis, temveč se skupaj glede na potrebe in težave odzovemo. Postali smo neodtujljiv del integracije naših novih prebivalcev," pravi Aigul Hakimova iz Socialnega centra Rog.

"V desetih letih smo zgradili vključujočo skupnost. Zadnjih šest mesecev se intenzivno posvečamo področju migracij. Ne glede na to, da je socialni center zelo neformalna struktura, zelo pomaga. Ljudem daje upanje in izboljšuje njihovo življenje tukaj. Oblikujemo skupnost, ki skrbi za opolnomočenje svojih član. Nismo servis, temveč se skupaj glede na potrebe in težave odzovemo. Postali smo neodtujljiv del integracije naših novih prebivalcev. Kritik te države in Evropske unije ter njenih mejnih režimov se lotevamo skozi prakso. Vsak dan in vsa ta leta ter na vseh področjih. Tako se lažje spoprijemamo z državo, ki postaja nacionalistična, se zapira vase in je zelo tehnokratska," pravi Aigul Hakimova iz Socialnega centra Rog.

Na Mestni občini Ljubljana napovedujejo, da se bo projekt prenove in preureditve tovarne v Center Rog, za kar so že pridobili gradbeno dovoljeno, začel junija. Na Mestni občini Ljubljana napovedujejo, da se bo projekt prenove in preureditve tovarne v Center Rog, za kar so že pridobili gradbeno dovoljeno, začel junija.

Center Rog, kraj kreativnih industrij

Na Mestni občini Ljubljana napovedujejo, da se bo projekt prenove in preureditve tovarne v Center Rog, za kar so že pridobili gradbeno dovoljeno, začel junija. Dela bodo na območju začeli postopoma, v prvi fazi bo šlo za ekološko sanacijo in rušitev prizidkov, preostala dela pa bodo nadaljevali v prihodnjem letu.

Na občini prenovo vidijo kot zaokrožitev in povezavo "med starim mestnim jedrom Ljubljane, avtonomnim kulturnim centrom Metelkovo in likovnim razstaviščem v prenovljeni Cukrarni. Z revitalizacijo tovarne Rog v Center Rog želimo vzpostaviti tako nov odnos do umetnosti kot ustvarjalnosti in postaviti novo izhodišče za razvoj kulture v mestu."

Novi Center Rog bo zagotovil prostore za likovno umetnost, arhitekturo in oblikovanje. Omogočil naj bi povezovanje različnih umetniških praks in ustanov, nevladnih organizacij ter posameznikov iz Slovenije in tujine.

V Rogu trenutno deluje več kot različnih manjših in velikih iniciativ, ki oblikujejo kulturne, umetniške, rekreativne, športne in gibalne dejavnosti. Organizirajo bralne seminarje in druga teoretska srečanja. Skrbijo za neodvisno umetnostno in socialno produkcijo. V Rogu trenutno deluje več kot različnih manjših in velikih iniciativ, ki oblikujejo kulturne, umetniške, rekreativne, športne in gibalne dejavnosti. Organizirajo bralne seminarje in druga teoretska srečanja. Skrbijo za neodvisno umetnostno in socialno produkcijo.

V novem kreativnem centru se bodo izgubile socialne vsebine

"Uporabniki menimo, da se bo z novim prostorom vse to, kar Rog predstavlja danes in kar v njem nastaja, izgubilo. Uporabniki in uporabnice Roga tudi mislimo, da kreativni center Rog že obstaja. Prostore za kreativne industrije na način, kot je opredeljeno v revitalizacijskem načrtu, pa Ljubljana tako ali tako že ima," pravi Rastko Pecar.

Poudari še, da je občina v svoj načrt kulturne strategije med drugim zapisala zavezanost neprofitni kulturi, odprtim in vključujočim prostorom. "Mi vse to že počnemo, zato ne razumemo, zakaj nas občina želi povoziti, namesto da bi obstoječe priznala in prepoznala potencial. Zakaj nas ni vključila v načrtovanje prenove in snovanja vsebin v tem prostoru? Zakaj ni podprla že obstoječega prizorišča kreativnih vsebin? V novem projektu se bodo izgubile socialne vsebine."

Kaj je Rog danes?

[video: 57939 / ]

Sodobni avtonomni prostor Rog

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin