29. knjižnji sejem v nagovarjanju mladih bralcev in kopice spremljevalnih dogodkov

Predsedenik Upravnega odbora 29. slovenskega knjižnega sejma in direktor Zbornice za knjižne založnike in knjigotržce Zdravko Kafol pravi, da so si pri letošnjem komercialno-kulturnem dogodku, posvečenem knjigi, zadali dva cilja. Številčnega, ki se kaže v povečanem številu sejemskih razstavljalcev, letos jih bo sto, in večjem obsegu spremljevalnih vsebin, kar bo po Kafolovih besedah lahko prispevalo tudi k povečanemu številu sejemskih obiskovalcev. Na vsebinskem področju pa so se v upravnem odboru odločili za enodnevno podaljšanje sejma. Na sejmu, ki bo letos potekal od 20. do 24. novembra, dan pred uradnim odprtjem letos uvajajo Strokovni dan, kjer se bodo različni strokovnjaki, ki se ukvarjajo s knjigo, tej posvečali skozi predavanja, predstavitve in javne pogovore. Sejmu se tako na ta dan pridružije Knjigotrška akademija, deset založb se bo predstavilo na Založniškem vrtiljaku, šest strokovnjakov bo sodelovalo na delavnici Od knjige se živi, dvanajst mladih bo izivalo na Ideja marketu, potekal pa bo tudi simpozij društva Bralna značka.

Dan pred uradnim začetkom 29. slovenskega knjižnega sejma bodo v Cankarjevem domu podelili tudi Schwentnerjevo nagrado, založniškega oskarja, kot mu pravijo, ter nagradi za najboljši literarni prvenec in mladega prevajalca. 29. knjižnji sejem pa bo s svojim govorom odprl pisatelj za odrasle in mlade bralce Patrick Ness. Ameriški avtor, ki živi in dela v Angliji, je velik aktivist in podpornik javnih knjižnic, ki jih v Angliji vztrajno ukinjajo, pogosto predava o predsodkih o književnosti, v svojih kolumnah, te poleg recenzij objavlja v Guardianu, se velikokrat dotika vprašanj, povezanih s "primernostjo" kakšne literature za najstnike. Pravi, da je branje eno od najpomembnejših orožij, ki jih lahko položimo v roke mladim, saj nam odkriva svet onkraj in tako pokaže, kako bi lahko živeli. Z mladimi bralci, ki jih z letošnjim slovenskim književnim sejmom želijo še posebej nagovoriti, se bo Ness srečal na pogovoru v Kosovelovi dvorani.

Poleg na uvodni večer podeljenih nagrad pa bodo med sejemskimi dnevi podelili tudi nagrado za najlepšo knjigo, nova je nagrada za najboljšo poslovno knjigo, podelili bodo tudi zlate hruške, nagrade za mladinsko književnost, in nagrado mira, namenjeno pisateljicam, ki jo letos prvič podeljuje ženski odbor SC PEN. Podeljena pa bo tudi Onina nagrada.

S Pahorjem na zajtrk Spremljevalnih dogodkov bo na letošnjem sejmu okoli 190. Mnenja o knjigi v času recesije, novih tehnoloških izzivih in založniških ter knjigotrških kontekstih, bralnih in kupovalnih navadah se bodo živahno kresala v Debatni kavarni, kjer bodo dopoldnevi posvečeni bolj strokovnim pogovorom, popoldnevi, sobota in nedelja pa predvsem poljudnim vsebinam, koncept razpravljalnice povzema koordinatorka programskega sklopa Valentina Smej Novak.

Poleg stalnic v spremljevalnem programu, kot so omenjena Debatna kavarna, Založniška akademija, Forum za obiskovalce, Poskusimo besedo, Šolski knjigosled, letos uvajajo tudi cikel pogovorov, poimenovan Zajtrk s pisateljem. Letošnji bo potekal v soboto, 23. novembra, z Borisom Pahorjem.

V e-coni bodo predstavili proizvajalce elektronskih naprav, na katerih bodo digitalne vsebine trinajstih razstavljalcev. Pester pa bo tudi program Cankarjevega doma za otroke in mladino, ki ga vključujejo v sejemske dni, v katerem se bodo zvrstili različni glasbeni in gledališki dogodki za najmlajše, med njimi predstava Prosto po Prešernu in koncert skupine Katalena.

Pisateljski oder bo letos potekal pod sloganom Verjamem jim na besedo. Jutranji bo namenjen otrokom, kjer bodo potekale različne delavnice, pripovedovanja in drugovrstne literarne slaščice za najmlajše, kot pravi koordinatorica programskega sklopa Nina Kokelj. Pisateljica pravi, da so pri oblikovanju vsebin stremeli k komunikativnemu, sejemskemu in strokovnemu programu, in v duhu letošnjega slogana dodaja, da ji lahko verjamemo na besedo, da je program dober.