Vse se da, če se hoče: Slovenija in Hrvaška skupaj zaščitili istrski pršut

Evropska komisija je istarski pršut/istrski pršut danes registrirala kot zaščiteno označbo porekla – Slovenija in Hrvaška sta ga v EU zaščitili skupaj.

To je šele druga skupna zaščitena označba porekla, po poljsko-litovskem medu, ki je bil registriran leta 2012. Pod oznako tradicionalna posebnost so sicer skupaj zaščiteni še štirje češko-slovaški mesni proizvodi.

Slovenija je do zdaj v EU zaščitila 23 proizvodov Slovenija je do zdaj z označbami kakovosti EU - zaščiteno označbo porekla, zaščiteno geografsko označbo ali kot zajamčeno tradicionalno posebnost - registrirala 23 kmetijskih proizvodov. Zaščiteno označbo porekla imajo poleg istrskega pršuta še piranska sol, prekmurska šunka, ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, nanoški sir, kočevski gozdni med, sir tolminc, bovški sir, kraški med in mohant.

Zaščiteno geografsko označbo imajo kranjska klobasa, prleška tünka, zgornjesavinjski želodec, šebreljski želodec, ptujski lük, kraški pršut, kraški zašink, štajersko-prekmursko bučno olje, kraška panceta in slovenski med. Kot zajamčene tradicionalne posebnosti pa so zaščitene belokranjska pogača, idrijski žlikrofi in prekmurska gibanica.

Med hrvaškimi zaščitenimi proizvodi tudi krompir, kislo zelje in mandarine Hrvaška pa je do zdaj v EU poleg "istarskega pršuta" zaščitila "lički krumpir", "baranjski kulen", "ogulinski kiseli kupus/ogulinsko kislo zelje", "ekstra djevičansko maslinovo ulje Cres", "neretvansko mandarino" in "krčki pršut".