Tudi vinske pokrajine so kulturna dediščina

V obeh primerih je na seznamu kulturne dediščine točno določen predel pokrajine. V Šampanji so to vinogradi v okolici Hautvilliersa in Aÿja, Saint-Nicaise, območje v središču Reimsa, ter Avenue de Champagne in Fort Chabrol v Epernayju. S tem naj bi bili zaščiteni ključni vinogradi, pa tudi kleti in šampanjske hiše, ki so zgodovinsko – in še vedno – sodelovale v proizvodnji šampanjca kot "specializirane obrti, ki je postala kmetijsko-industrijska dejavnost".

V Burgundiji so pod zaščito Unesca zapisali značilen sistem vinogradov na pobočju Côte de Nuits in Côte de Beaune, poleg tega pa še vasi v Beaunu ter zgodovinski center mesta Dijon, ki so bili zaslužni za razvoj specifičnega sistema rangiranja vinogradov v Burgundiji. Kot so zapisali v komisiji, gre za "enkraten sistem gojenja trte in pridelovanja vina, ki izhaja še iz srednjega veka". V obeh pokrajinah so nad vpisom na seznam navdušeni in so se zavezali, da bodo ostali zvesti zgodovinski tradiciji.

Zanimivo je, da kljub temu, da je Francija alfa in omega svetovnega vinarstva in da se ves vinski svet hočeš nočeš zgleduje po njihovih vinih, vpis njihovih vinskih regij na Unescov seznam ni samoumeven. Šampanja, na primer, si je za vpis prizadevala osem let.

Na seznamu so tudi vinorodne regije drugih držav Vpis na seznam je sicer bolj kot priznanje za kakovost vin dokaz, da je v določeni pokrajini vinogradništvo zgodovinsko prisotno, pomemben pa je tudi za turistično trženje teh krajev. Na tem seznamu sta sicer zaradi svojega doprinosa vinski tradiciji poleg Burgundije in Šampanje še Bordeaux in Saint Emilion, Unesco pa je do zdaj zaščitil tudi nekaj vinorodnih pokrajin v drugih državah: italijanski Piemont, dolino Rena v Nemčiji, madžarski Tokaj, avstrijski Wachau in dolino reke Douro na Portugalskem.

E.Guigal Côtes du Rhône Rose 2013

Posestvo Guigal je ustanovil Etienne Guigal, dedek Philippa Guigala, ki zdaj kot tretja generacija vodi klet. Posestvo leži v vasi Ampuis v dolini Rone in spada v lego Côte-Rôtie. K slavi posestva Guigal je pripomogel eden najvplivnejših vinskih kritikov Robert Parker, ko je v začetku 90. let oznanil, da v zadnjih 26 letih še ni spoznal nobenega vinarja, ki bi tako stremel k popolnosti in eleganci kot Marcel Guigal, Philippov oče. Leta 2006 pa je revija Decanter Marcela Guigala nagradila z nazivom Man of the Year.

Ta rose je pridelan iz sort grenache, cinsault, syrah in kančka mourvedreja, torej sort, značilnih za dolino Rone. Vino je rožnate barve z zelo kompleksnimi aromami. Najbolj poudarjena je aroma jagod in malin, v ozadju pridejo do izraza tudi citrusi in zelišča. Krasna aroma rdečega jagodičevja se harmonično ponovi v ustih, kjer je struktura tista, ki zelo navduši. Vino ima lepo kislino in bo super izbira v vročih poletnih dneh.

Odlično se bo podal k morskim jedem, kot so ribji karpačo, surove školjke z limono, karpačo iz hobotnice ter surovi škampovi repki, ali pa si ga preprosto privoščite kot poletno osvežitev na terasi.

Sorta: grenache, cinsault, syrah in mourvèdre Stopnja alkohola: 13,00 % Sladkorna stopnja: suho Cena: 9,99 evra, evino.si

Ocena: 8

Ocenjuje: Nina Čarman, eVino.si