Sobota, 8. 6. 2019, 15.57
4 leta, 10 mesecev
Svetovni trend tudi pri nas: dobili smo slovenska brezalkoholna "džina"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,45
2
Potem ko smo pred kratkim ugotavljali, da je tudi v Sloveniji ponudba nizkoalkoholnih pijač – denimo vin in piv z znižano vsebnostjo alkohola – vse širša, smo zdaj začeli slediti še enemu svetovnemu trendu: brezalkoholnim destilatom.
Na prvi pogled se zdi protislovno, a ni. Brezalkoholni destilati so pijače, nastale z destilacijo, in so polni arom in okusov, ki smo jih vajeni v žganih pijačah (na primer v džinu), obenem pa ne vsebujejo alkohola.
Pred kratkim je slovenski trg v praktično istem trenutku postal bogatejši za dva brezalkoholna destilata. Vsak svojega sta se lotila Erik Sarkič, ki je zakuhal prvi slovenski craft džin, in Luka Nagode, ki smo ga do zdaj poznali predvsem po okrepčevalnici Luda in piceriji Trappa.
"Želel sem nekaj ponuditi ljudem, ki iz takšnega ali drugačnega razloga ne pijejo alkohola, voznikom, nosečnicam, mlajšim in vsem, ki so se preprosto odločili, da ne bodo pili alkohola. V vsaki skupini, ki me obišče, je takšnih vsaj 20 odstotkov," je pojasnil Sarkič.
Luka Nagode in Erik Sarkič
Da se trendi pivskih navad vse bolj obračajo stran od alkohola, je ugotovil tudi Nagode. "Ljudje si vedno bolj želijo uživati predvsem v okusih pijač, ki jih lahko popijejo brez učinkovanja alkohola in omejitev, ki jih uživanje alkohola prinaša. Mi smo najprej začeli razvijati klasični, alkoholni džin, in si vzpostavili delujočo destilarno v Ljubljani. A bolj ko smo preučevali tržišče in se pripravljali na vstop na trg, bolj smo se zavedali, kakšna praznina vlada na polju brezalkoholnih destilatov. In smo spremenili kurz."
Destilacija alkoholnih in brezalkoholnih pijač nista enaki, vsaka ima svoje zakonitosti in izzive. "Brezalkoholna destilacija je drugačna, potrebuje dodatne tehnike in prijeme, da dosežemo pijačo, primerljivo džinu," je poudaril Sarkič.
Najbolje se obnesejo v mešanih pijačah
Nagodetov destilat Vera Gin
Rezultat je pijača na vodni osnovi, brezbarvna in predvsem brez alkohola, obenem pa polna aromatičnih spojin. A sama po sebi ne deluje najbolje, kot denimo džin, ki se prileže tudi čist. Brezalkoholni destilati "zasijejo" šele v mešanih pijačah, na primer s tonikom.
"Zelo težko je nadomestiti vpliv etanola, ki daje alkoholnim pijačam večino osebnosti – telo, teksturo, vročino ... Zato ti destilati veliko bolje funkcionirajo v mešanih pijačah oziroma koktajlih, kjer pride do izraza njihova aromatična moč," je pojasnil Nagode. "Ugotovili smo celo, da bolj ko redčimo svoj destilat, na primer s tonikom, intenzivnejši in prepoznavnejši postaja njegov okus – seveda le do določene meje, a presenetila nas je ta 'homeopatska' značilnost."
Sarkičev VirGin Zero
Oba brezalkoholna destilata – Nagode ima Vera Gin, Sarkič pa VirGin Zero – sta premiero doživela na nedavnem festivalu gina Brina v Ljubljani in oba bila izjemno pozitivno sprejeta.
"Na Brino je prišla v večini zelo dobro informirana in izobražena publika, ki je hitro prepoznala potencial brezalkoholnega gina in se muzala ob njegovi res široki možnosti uporabe, saj ga lahko piješ kadarkoli in brez negativnega učinka na telo in um," je poudaril Nagode.
Treznost je v svetu vse večji trend – pa v Sloveniji?
Slovenci sami sebe pogosto opisujemo kot narod, ki mu je alkohol celo nekoliko preveč pri srcu. Je slovenski trg pripravljen na pijačo, ki spominja na alkoholne, a se z njo ne moremo opiti? "Mislim, da je," je dejal Sarkič, "seveda gre za zelo specifično pijačo, toda mislim, da je občinstvo pripravljeno nanjo, še posebej v urbanih središčih in na posebnih dogodkih."
Podobnega mnenja je tudi Nagode, ki pa še več potenciala za svoj destilat vidi v tujini. "Treznost postaja resen trend po celem svetu, a se ljudje niso bili pripravljeni odpovedati uživanju v okusih in aromah, ki so jih do zdaj nudile zgolj alkoholne pijače. Zdaj se to spreminja in veseli smo, da smo del te spremembe."
Preberite še:
2