Slovenska vina v New York Timesu

Športnih ali vinskih, kot je bilo pretekli teden, ko je New York Times objavil obsežen tekst o slovenskih vinih.

To, da so slovenska vina prisotna v Ameriki, vemo že nekaj časa. Še posebej so cenjena vina iz Brd. Movia je Ameriko osvojil že veliko prej, preden so nam ukinili vize. V članku nas na veliko hvalijo, da smo od vseh nekdanjih komunističnih držav naredili največji preskok pri vinu in da to verjetno zaradi bližine Italije. Še posebej se jim zdi zanimiva povezava Collio–Brda, kjer meje nikoli niso veljale.

Lotili so se tudi ocenjevanja naših vin, dostopnih na ameriškem trgu. Izbrali so vina Kabaja in Movie ter Traviato iz kleti Goriška Brda, pa prekmurskega Marofa in štajerskega Črnka. Ocenjevalno omizje je pričakovalo različna vina in, kot pravijo, niso bili razočarani: v kozarce so dobili vse od "vin, ki se nič ne razlikujejo od italijanskih vin masovne proizvodnje" do "zelo posebnih vin s pečatom Brd". Pri tem so bili posebej navdušeni nad zadnjim vinskim modnim krikom, oranžnimi vini. Za najboljše vino so razglasili Kabajevo Amforo 2006, ki je tudi z naskokom najdražja steklenica. V ameriških trgovinah stane 83 dolarjev. Navdušila jih je s pravim "Gravnerjevim postopkom" ter "bogatim prijetnim in kompleksnim okusom". Takoj za njim je Movijino Veliko belo 2007. V ZDA se prodaja po 32 dolarjev, navdušilo pa jih je s "tropskimi okusi". Za najboljše razmerje med ceno in kakovostjo so razglasili Kabajev sivi pinot 2009. S ceno 20 dolarjev ponuja "kompleksnost in z rahlimi okusi sadja in medu". Movijina rebula 2008 in Lunar 2008 ter Marofov renski rizling 2007 so dobili po dve zvezdici in pol (od treh), rebula Traviata 2009 in sivi pinot Traviata 2009 iz briške kleti ter Črnkova Jareninčan 2011 in rumeni muškat 2011 pa po dve zvezdici.

Ob slovenskem vinu predlagajo sir. Če pa bi si zaželeli kaj vzhodnoevropskega, predlagajo z mletim piščancem polnjeno zelje, prelito s kislo smetano.

Ah, in samo še majhna podrobnost. Kot se Američanom rado zgodi, so Slovenijo v prvotni različici članka prištevali med države za železno zaveso. Nekaj dni po objavi so na spletni stani objavili popravek, da je bila sicer Slovenija del Jugoslavije, ki je imela "komunistično vodstvo", a nikoli nismo bili med državami na oni strani železne zavese. Kdo bi vedel – če bi bili, bi bila slovenska vina morebiti v ZDA še bolj priljubljena, ker bi bila še bolj eksotična.