SiolNET. Trendi Kulinarika
2,63

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Razvozlane skrivnosti sto let starih receptov iz hotela Triglav

2,63

termometer

zapiski
Foto: Tomaž Črnej

Ko nekdo opazi v starih zapiskih nekaj več kot le skupek besed in ob tem še razišče zgodovino stavbe, kjer so kulinarični zapiski nastajali, se oblikuje unikatna zgodba. Sto let stari zapiski sevniške hotelske kuhinje imajo zdaj sodobno preobleko in postali so vir novih gurmanskih zgodb. Tokrat s pomočjo celjskih dijakov in arhiva.

Zgodovinarji pogosto tožijo, da je njihovo delo vse kot prej zanimivo oziroma razburljivo. A včasih določeni predmeti nosijo v sebi veliko več vznemirljivosti, kot se zdi na prvi pogled. To se je zgodilo s starim zvezkom receptov.  

Pred dvema letoma je Zgodovinski arhiv Celje odkupil zelo star zvezek z naslovom Kuhinjska knjiga za Hotel Triglav z mislijo, da bodo ti stari zapiski nekoč le dobili sodobnejšo različico. Ker je letos Slovenija razglašena za evropsko gastronomsko regijo, je zvezek kaj hitro "stopil" iz arhivskega okolja.

recepti Foto: Barbara Gradič Oset "Zvezek starih zapisov je bil pomožna knjiga pri pripravi jedi, ki so v začetku 20. stoletja nastajale v sevniškem hotelu Triglav. Zapiski so bili za sodobno rabo sleherniku kar malce tuji in nerazumljivi. V zvezku so zapisi receptov jedi, ki jih je v sevniškem hotelu kuhala Nežka Arh. Njene recepte je leta 1925 prepisala v ta zvezek oseba, katere ime ni čisto razvidno, vemo, da je bil Feliks. Drugačne pisave v zvezku in dodajanje vsebine kažejo na to, da je imel zvezek dolgo živo vlogo," je razložil direktor Zgodovinskega arhiva Celje dr. Borut Batagelj. Opaziti je namreč, kot v številnih domačih kuharskih zvezkih, da so proti koncu nove pisave in novi recepti, ki imajo že drugačen namen, so bolj kot nekakšna domača lekarna.

Kuhinja je v naši družbi pomembna vez s tradicijo. Kuhinja je v naši družbi pomembna vez s tradicijo. Foto: Tomaž Črnej

Prenos zvezka v Celje je povezan z družino priznanega geologa Janeza Rihteršiča, ki se je z ženo Ano ustalil v Celju. Nežka Arh je bila njegova teta, žena Ana pa je zvezek z recepti tudi v drugi polovici dvajsetega stoletja skrbno hranila in pridno koristila.

Iz arhiva v lonec

Na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje skrbijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, zato so povabilo Boruta Batagelja k sodelovanju z veseljem sprejeli. Recepte so najprej večkrat prebrali.

recepti Foto: Barbara Gradič Oset "Sprva nismo vsega razumeli. Branje in razumevanje receptov sta nam bila velik izziv. Jezik je drugačen, starinski, uporabljenih je veliko žargonskih izrazov. Ko smo zapiske dovolj jasno razumeli, smo odšli v kuhinjo in z dijaki jedi tudi preizkusili. Te so nas prijetno presenetile. So domiselne in okusne, a tudi precej preproste. Pristopi v kuhinji se niso bistveno spremenili, če odvzamemo, da takrat niso uporabljali vseh električnih pripomočkov, ki jih poznamo zdaj. Prav tako se ni spremenil odnos do živil. Sodobna kulinarika spodbuja uporabo lokalnih živil, varčnost in ponovno uporabo ter ceni tradicionalnost. Vse to je bilo aktualno tudi v preteklosti," je dodal Aleš Brod s Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje.

Od leve proti desni stojijo: ravnatelj Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje Iztok Leskovar, Aleš Brod s Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, direktor Zgodovinskega arhiva Celje dr. Borut Batagelj, dr. Helena Rožman iz Mestnega muzeja Krško, publicist Oskar Zoran Zelič. Od leve proti desni stojijo: ravnatelj Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje Iztok Leskovar, Aleš Brod s Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, direktor Zgodovinskega arhiva Celje dr. Borut Batagelj, dr. Helena Rožman iz Mestnega muzeja Krško, publicist Oskar Zoran Zelič. Foto: Barbara Gradič Oset

V proučevanih receptih je veliko zelenjave, še posebej stročnic, pri mesu pa je kuharica uporabila prav vse, tudi drobovino. Tako je "zero waste" oziroma kuhanje brez odpadkov nekaj, kar so nekoč brez velike reklame že počeli. Za novo knjigo Stoletni kuharski zapiski za sodobno rabo so avtorji izbrali 18 receptov in jih sodobno opremili. Vse spremembe so skrbno zapisali v komentarjih in, kot je dodal kuhar Boštjan Bezgovšek, "se lahko sami odločite, ali boste jedi pripravili po originalnih ali posodobljenih receptih".

Pri reševanju uganke, od kod izvira zvezek, so celjskemu arhivu pomagali kolegi iz Mestnega muzeja Krško. Kustosinja dr. Helena Rožman se je navdušila nad projektom in idejo ter k sodelovanju povabila publicista in raziskovalca sevniške zgodovine Oskarja Zorana Zeliča, ki je v knjigi natančno orisal zgodovino Hotela Triglav.

Senčnat gostilniški vrt Hotela Triglav pomladi leta 1925 Senčnat gostilniški vrt Hotela Triglav pomladi leta 1925 Foto: Zbirka Ljuba Motoreta

Hotel Triglav je do maja 1945 stal v bližini sevniške železniške postaje. Na gradnjo hotela je močno vplivala bližina železniške postaje, saj je lega omogočala reden dotok žejnih in lačnih gostov. Poleg tega je Sevnica slovela kot letoviščarski kraj, saj ima milo podnebje in čisti zrak ter urejeno naravno kopališče ob Savi.
Spomladi leta 1905 je nemški trgovec Gustav Shalk začel gradnjo. Kljub dobremu zagonu se mu ni izšlo vse po načrtih. Hotel je moral dati kmalu v najem različnim najemnikom, a največji zagon je hotel doživel pred 1. svetovno vojno, ko ga je najela nemška zadruga Neuheim. V hotelu so se zbirali sevniški Nemci in nemškutarji. A z razpadom Avstro-Ogrske monarhije se je lastništvo spremenilo. Hotel je konec decembra 1918 kupil Karel Zupanc in ga poimenoval Hotel Triglav. Kasneje ga predal tudi v najem. Med vojnama je bil hotel eden glavnih stebrov družabnega življenja v Sevnici. Tam so se družili člani športnih društev, različnih organizacij, prirejali so koncerte, gledališke predstave, veselice, tečaje ... Po začetku 2. svetovne vojne je hotel zopet prišel pod nemško zasedbo. Kljub pogostim napadom zavezniških letal na železniško postajo proti koncu vojne je hotel osvoboditev dočakal minimalno poškodovan. Pet dni po osvoboditvi je bil zaradi silovite eksplozije vojaških eksplozivnih sredstev porušen. Ruševine hotela so prebivalci Sevnice uporabili kot gradbeni material. Na istem mestu je nastala stanovanjsko-poslovna stavba, ki so jo domačini poimenovali Pri Cenkotu.

Pogrinjek s servirnega tečaja v Hotelu Triglav v Sevnici leta 1938 Pogrinjek s servirnega tečaja v Hotelu Triglav v Sevnici leta 1938 Foto: Zbirka Oskarja Zorana Zeliča

Dijaško kosilo po starih receptih

Zanimivo je tudi to, da so na dan predstavitve knjige delček tega okusili tudi celjski dijaki, nastanjeni v dijaškem domu. Za kosilo so namreč dobili segedin golaž in ajdovo torto. "To je znana jed, ki se zadnjih sto let ni bistveno spremenila. Nekoč je vsebovala manj sestavin in začimb, zato je bila jed preprostejša. Nasploh smo opazili, da so imele jedi nekoliko manj začimb in so morali okus ojačati z več masti ali masla," je dodal Brod.

Filožova juha in polpet Filožova juha in polpet Foto: Barbara Gradič Oset

 V tednu po počitnicah bodo dijakom na štirih srednjih šolah za malico ponudili jed, ki je narejena po starih receptih, ter tako živo zgodovino približali mladim uporabnikom. 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin