Četrtek, 18. 11. 2021, 14.29
9 mesecev, 1 teden
Podprimo lokalne proizvajalce hrane
Polni okusi slovenskih pokrajin
Ne samo da hrana, pridelana na bližnji kmetiji, pušča manjši ogljični odtis in podpira lokalno gospodarstvo, ampak je tudi boljšega okusa in je bolj hranljiva za nas kot pa tista, ki jo s tovornjakom ali letalom pripeljejo iz oddaljenih krajev.
Uživanje svežega sadja in zelenjave je bistveni del naše vsakodnevne prehrane. Veliko ljudi pri nakupovanju pridelkov izbere lokalno pridelano.
Lokalni kmetje in pridelovalci so zaslužni za to, da imata sadje in zelenjava najbolj poln okus, saj ju poberejo v obdobju njihove najboljše zrelosti. Okus takšnega sadja in zelenjave je občutno boljši od tistega, ki ga poberejo (pre)zgodaj in pošljejo na tisoče kilometrov dolgo pot, da bi ga razdelili v trgovine. Poleg tega da je sadje najbolj okusno, je za nas tudi najboljše, saj ima le takšno optimalno hranilno vrednost.
Slovenci vse bolj cenimo domačo hrano, saj se zavedamo, kako pomembno je podpirati lokalno okolje in slovenske kmete, ki v trenutni covidni situaciji še bolj potrebujejo našo pomoč. Marsikatera shramba domačega pridelovalca je zaradi ukrepov, ki nas pestijo že več kot leto in pol, ostala polna, kmetje pa zaskrbljeni. Nasproti so jim prišli v Sparu.
Povprečno jabolko vsebuje med 80 in 100 kalorij, je skoraj brez maščob in holesterola ter predstavlja odličen vir vitaminov, mineralov in vlaknin. | Foto: Spar
Jabolka – od sladkih in sočnih pa vse do kislih in hrustljavih sort
Jabolko je eno od najbolj priljubljenih in najpogosteje gojenih sadežev. V sodobnem svetu predstavljajo nepogrešljiv del uravnotežene prehrane, zato jih najdemo v skorajda vsaki domači shrambi. Ker so jih poznali že v pradavnini, pravimo, da so jabolka stara kot civilizacija, poznajo pa jih po vsem svetu.
Jabolko velja za značilen slovenski sadež, saj jablana pri nas predstavlja približno dve tretjini vseh sadnih dreves. Podnebje v Sloveniji je v kombinaciji z rodovitno zemljo primerno za zagotavljanje visoke kakovosti jabolk, zato so jabolka pogosto odlična izbira za malico v šoli, službi ali na poti. Vključimo pa jih lahko tudi kot dodatek slanim ali sladkim prigrizkom. Zaradi svojih lastnosti so primerna za skladiščenje in so zato dostopna skozi vse leto.
Vsa jabolka, ki so v ponudbi v trgovinah Spar in Interspar, so pridena v Sloveniji. | Foto: Evrosad
Pa veste, katera so najboljša za malico in katera za babičino jabolčno pito?
Slovenska pokrajina je razgibana in zagotavlja pogoje za gojenje različnih sort jabolk. Lahko bi rekli, da za prav vsak okus raste slovensko jabolko. Sorte se med seboj razlikujejo po času dozorevanja, obarvanosti, obliki, velikosti, okusu, aromi in trdoti ter skladiščni sposobnosti.
Da se boste naslednjič lažje odločili, katera izbrati, preverite spodnji seznam ter se odločite za vam najljubši okus.
- Jabolka Bonita – sladko-kisla, hrustljava, sočna, primerna za skladiščenje in odporna proti boleznim – ta sorta jabolk ponuja vse najboljše. V ponudbi samo v trgovinah Interspar in izbranih trgovinah SPAR.
- Zlati delišes – jabolko s hrustljavo sredico in nežno kislostjo. Zanj je značilno prelivanje barv lupine, od nežne zelene in zlatorumene do sramežljivo oranžne.
- Topaz – mehkejša sredica in kombinacija sladkosti in kislosti ter progasto zlatorumena in rdeča površina.
- Jonagold – sladko jabolko z blago kiselkastim okusom, ki je izredno sočno in aromatično. Prepoznamo ga po oranžno-rdeči pegasti lupini.
- Idared – jabolko s sočno, belo in drobno zrnasto strukturo je prijetno kiselkastega in osvežujočega okusa. Ima gladko in nekoliko voščeno lupino.
- Granny Smith – sorta, ki prepriča ljubitelje kislih jabolk. Pod prepoznavno zeleno površino se skriva sočna, sveža in hrustljava sredica.
- Gala – jabolko hrustljave in sočne sredice, ki navduši z osvežujočo sladkostjo in prefinjeno aromo.
- Fuji – jabolko s čvrstim rumenkastim kremastim mesom, ki ga odlikujejo sočnost, hrustljavost in sladek okus, zaokrožen z ravno pravšnjo mero kislosti. Pogosto je nesimetričnih oblik in ima živahen vzorec rdečih in rumenih prog.
- Evelina – ima prevladujoč sladek okus, ki ga dopolnjuje blaga kislost, njegova čvrsta povrhnjica pa se ponaša z obilico vlaknin ter prispeva k celovitemu okusu.
- Braeburn – kiselkasto jabolko, ki s svojo sočno in čvrsto sredico osveži in odžeja skozi vso zimo.
- Elstar – jabolko kontrastov, tako po prepletanju rumenega in rdečega vzorca na lupini kot kombinaciji kislih in sladkih okusov pod njo. Zrnata struktura prepriča s sočnostjo in hrustljavostjo.
Kljub napredku mehanizacije in razvoju kmetijstva, se večina jabolk še vedno obere ročno. | Foto: Spar
Čez krompir ga ni!
Krompir je nepogrešljiv del vsake kuhinje. Predstavlja četrto najpomembnejšo kulturno rastlino po količini pridelane hrane na svetu. Je vsestranski, saj ga lahko pripravimo na najrazličnejše načine, kot nepogrešljivo prilogo glavnim jedem ali pa samostojno jed, poznamo ga tudi v obliki priljubljenih prigrizkov in sladic. Njegova pomembna lastnost je ta, da iz ostankov skuhanega krompirja zlahka pripravimo cmoke, njoke in svaljke ter jih zamrznemo za poznejšo uporabo ter tako zavržemo manj ostankov hrane.
Pri nas krompir zelo dobro uspeva. Zasluge za razširjenost krompirja v naših krajih gre pripisati cesarici Mariji Tereziji, ki je v 18. stoletju uvedla obvezno sajenje krompirja in tako pripomogla k izkoreninjanju lakote na Slovenskem. Danes ga uživamo skorajda vsak dan, med najrazličnejšimi oblikami pa častno mesto pripada obveznemu spremljevalcu nedeljskih kosil – praženemu krompirju.
V Sparu so izjemno ponosi na to, da lahko slovenskim kupcem ponudijo domače pridelke
Kljub majhnosti Slovenije pa njeno raznoliko podnebje in rodovitna zemlja omogočata gojenje velikih vrst sadja in zelenjave, ki jim lokalno okolje doda pravi značaj in poseben okus. Luštov paradižnik ima tako nekoliko drugačen okus kot paradižnik, ki ga pridelujejo v Kmetijski zadrugi Agraria Koper. Oba pa sta odličnega okusa in ju lahko najdete v Sparu, kjer približno 51 odstotkov vsega paradižnika v prodaji predstavlja paradižnik iz Slovenije.
V Sparu kupcem zagotavljajo sveže izdelke in hkrati podpirajo lokalno kmetijstvo in gospodarstvo. Poleg pridelkov, o katerih smo pisali, je slovenskih tudi 97 odstotkov vseh svežih gob, 88 odstotkov kislega zelja, v sezoni pa 90 odstotkov jagodičevja (maline, borovnice, robide, ribez, aronija) in 75 odstotkov jagod. Prav tako je slovenskih 72 odstotkov vseh vrst solat in v sezoni 78 odstotkov kumar, bučk in jajčevcev.
Kam torej po najbolj sveže sadje in zelenjavo?
Lokalno sadje in zelenjava se ponašata z bogastvom hranil, kot so na primer vitamini in minerali. Ko jeste bližje domu, dobite dostop do bolj raznolike izbire pridelkov, saj je lokalnega na voljo več sort. Številne lokalne kmetije pridelujejo s trajnostnimi metodami, ki hranila vračajo v tla ter sadju in zelenjavi omogočajo, da rasteta z lastnim tempom z obilico naravnih hranil.
Izkoristite kar najbolj hranljive vire, tako da jeste lokalno pridelano hrano, kadar je le mogoče. V vaši najbližji prodajalni Spar preverite veliko izbiro okusnega lokalno pridelanega jesenskega sadja in zelenjave.
