Torek, 28. 6. 2016, 10.06
6 let, 6 mesecev
Novak Đoković bo v rodni Srbiji prideloval vino
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,20
Srbski teniški as, ki je spomladi v Monaku odprl restavracijo, se bo, kot kaže, lotil še enega gurmanskega posla – postal bo vinar.
Novak Đoković, teniški igralec številka ena, ki je v ponedeljek v Wimbledonu začel boje za ponovitev lanske zmage, je v srbski regiji Šumadija kupil pet hektarjev zemljišča, na katerem namerava zasaditi vinograd in urediti klet, na svoji spletni strani poroča vinska revija Decanter in dodaja, da je zemljišče kupil že pred nekaj meseci, za posel pa je v Novakovem imenu poskrbel njegov stric Goran Đoković.
Zemljišče, kjer namerava Đoković zasaditi vinograd, je v bližini vasi Lipovac v regiji Oplenac, eni najbolj znanih vinskih regij v Šumadiji in Srbiji. Koliko je zanj odštel, ni znano, cene zemljišč v teh krajih pa se gibljejo med 4.500 in osem tisoč evri za hektar.
Na prvo Đokovićevo vino bo treba še čakati
Teniškega igralca čaka še precej dela, preden bo lahko s svojim vinom napolnil prve steklenice. Zemljišče, ki ga je kupil, je bilo z vinogradom nazadnje zasajeno pred več kot 50 leti, zdaj pa je zapuščeno in poraščeno z gozdom, je za Decanter povedal medijski predstavnik šumadijskega združenja vinarjev. "Vinograde bodo najverjetneje začeli saditi prihodnjo pomlad, klet pa bo verjetno zgrajena leta 2017 ali 2018."
Šumadijski vinogradi so zasajeni predvsem z mednarodnimi sortami, čeprav v zadnjih letih spet obujajo tudi stare avtohtone posebneže, kot je prokupac.
V Šumadiji so vino pridelovali srbski kralji
Šumadija, ki ima trenutno okoli 1.200 hektarov vinogradov, je ena najbolj znanih in najbolj cenjenih vinskih regij v Srbiji. Prav v Oplencu, kjer je posestvo kupil Đoković, je prve vinograde zasadil srbski kralj Peter I. in zgradil znano Kraljevo klet, ki jo je nato dokončal njegov sin Aleksander. Po drugi svetovni vojni je šumadijsko vinarstvo doživelo zaton, v začetku 90. let pa so ga zasebniki, med njimi sta zdaj najbolj znana Aleksandrović in Radovanović, spet začeli obujati in mu vračati staro slavo.
Šumadijski vinogradi so zasajeni pretežno z mednarodnimi sortami, kot so chardonnay, sauvignon in cabernet sauvignon, v zadnjih nekaj letih pa so vinarji začeli znova obujati skoraj pozabljene avtohtone sorte, kot sta prokupac in tamjanika.
