Sobota, 18. 6. 2016, 20.07
6 let, 7 mesecev
Srbija ni le Beograd: od severa do juga v sedmih dneh
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,38
2
Srbska prestolnica je pri Slovencih priljubljena izletniška destinacija, medtem ko je preostanek Srbije precejšnja neznanka. Ste pomislili, da bi tam preživeli ves teden? Vsebine je dovolj.
Jadranska obala je navila cene, vi pa zavoljo cenejšega dopusta ne bi sedali na letalo? Če ste pristaš počitnic, ki jih opravite na štirih kolesih, je pot po Srbiji vsekakor ena bolj zanimivih možnosti. Pa ne govorimo o tradicionalno priljubljenem Beogradu, tudi po preostanku države, vse od meje z Madžarsko pa do globokega juga, je posejana kopica zanimivih, a pogosto spregledanih krajev, ki jih lahko "obdelate" v sedmih dneh.
Subotica in jezero Palić
Pravljična arhitektura v Subotici
Na skrajnem severu Srbije, nedaleč od madžarske meje, leži multietnična Subotica, kulturno, izobraževalno in politično središče vojvodinskih Madžarov, ki ob predstavljajo približno tretjino prebivalstva, ob njih pa so večje etnične skupine še Srbi, Bunjevci in Hrvati. Subotica je zagotovo eno najbolj fotogeničnih srbskih mest zahvaljujoč izjemno ohranjenemu secesijskemu mestnemu jedru, kjer med slikovitimi zgradbami izstopa mestna hiša s 76 metrov visokim stolpom.
Znamenito žensko kopališče na jezeru Palić
Le nekaj kilometrov vzhodneje od Subotice, v njenem predmestju, pravzaprav, pa najdete priljubljeno letoviško jezero Palić. Tudi tam je rdeča nit arhitektura z začetka 20. stoletja, ki jo opazite tako v počitniških vilah okoli jezera kot na sami obali, kjer je urejeno – ne bomo rekli staromodno, ampak retro – kopališče. Tam lahko še vedno vidite ženski in moški "štrand", kopališči za oba spola iz časov, ko se ni bilo spodobno namakati skupaj.
Novi Sad in Petrovaradinska trdnjava
Pogled na Novi Sad s Petrovaradinske trdnjave ...
Univerzitetni Novi Sad, drugo največje mesto v Srbiji, je od Beograda že skoraj prevzelo naziv najbolj žurerske destinacije. To se še potencira julija, ko Petrovaradinska trdnjava na desnem bregu Donave gosti svetovno znani glasbeni festival Exit. Letos bo ta rohnel od 7. do 10. julija, kar imejte v mislih, če niste ravno iz festivalskega testa.
... in pogled na Petrovaradinsko trdnjavo iz Novega Sada.
Sicer pa je Petrovaradinska trdnjava vsekakor vredna obiska. Tamkajšnja največja atrakcija je sistem podzemnih vojaških predorov iz 18. stoletja, ki obsegajo kar 16 kilometrov in zaradi katerih so utrjenost Petrovaradinske trdnjave primerjali kar z Gibraltarjem. Ne nazadnje je to trdnjava, ki je ni nihče nikoli uspel zavzeti. V današnjem času je to sicer povsem družini prijazna destinacija, na njej so kar tri restavracije z izjemnimi razgledi na mesto, med drugim pa kompleks obsega tudi observatorij in planetarij.
Đerdapska soteska
Del Đerdapske soteske, kjer je Donava najožja.
Na meji z Romunijo leži ena najbolj impozantnih naravnih znamenitosti v Evropi. Oziroma natančneje: največja in najdaljša soteska v Evropi – Đerdapska sosteska, kjer Donava prebija Karpatsko gorovje in iz Srbije teče v Romunijo. Sestavljena je iz štirih zaporednih sotesk, med katerimi je najbolj znana soteska Kazan. Tam se Donava zoži na pičlih 150 metrov in doseže do 53 metrov globine.
Delno potopljeni grad Golubac na obali Donave
Đerdapska soteska je s svojo veličastnostjo od nekdaj pritegovala ljudi, zato je ob bregovih reke mogoče videti ogromno arheoloških ostankov, med drugim ostanke mosta, ki ga je med današnjo Srbijo in Romunijo dal zgraditi rimski cesar Trajan. V 20. stoletju pa je bila to lokacija enega največjih gradbenih projektov v Jugoslaviji – leta 1972 so tam dokončali hidroelektrarno, posledica katere je bil nastanek več kot sto kilometrov dolgega Đerdapskega jezera.
Kragujevac in šumadijsko vinogorje
Šumarice, znameniti spominski park NOB pri Kragujevcu
Do razpada Jugoslavije je bil Kragujevac po razvitosti peto mesto v nekdanji skupni državi – takoj za slovenskimi -, v začetku devetdesetih pa je po propadu podjetij, kot je bila Crvena zastava, padel med najrevnejše v Srbiji. A to mesto se je v zadnjem času spet prebudilo in postalo eno najmočnejših kulturnih, finančnih, industrijskih in političnih središč v Srbiji. Je univerzitetno mesto in posledično je njegovo prebivalstvo dokaj mlado, zato je polno življenja tako podnevi kot ponoči.
Vinogradi v Šumadiji
Kragujevac je središče Šumadije, ta pa se, morda za koga presenetljivo, vse bolj opazno prebija na zemljevid vinorodnih krajev. Prav tukaj se je, tako šumadijski vinarji, začelo obnavljati in posodabljati srbsko vinsko tradicijo – po desetletjih zadružništva. Zdaj v Šumadijsko-Velikomoravski vinski regiji deluje že kar nekaj zelo perspektivnih vinarjev, kot o Aleksandrović, Radovanović in Cilić.
Planina Tara in Mokra Gora
Planina Tara je zaščitena kot narodni park.
Planina Tara na zahodu Srbije je znano rekreativno središče tako za ljubitelje zimskih kot poletnih športov ter pribežališče za vse ljubitelje preživljanja prostega časa v naravi. Na svoj račun boste tam prišli tako pohodniki kot kopalci – v najbolj vročih dneh se mnogi ohladijo v kristalno čistem jezeru pri vasi Zaovine.
Zavita proga, po kateri je Šarganska osmica dobila ime.
Med planinama Tara, ki je zaščitena kot narodni park, in Zlatibor, od koder pravijo, da prihaja najboljši kajmak, pa leži dolina, precej protislovno poimenovana Mokra Gora. Tja je vredno zaviti predvsem zaradi dveh zanimivosti. Prva je Drvengrad, etno naselje, ki so ga zgradili po zamisli znanega režiserja Emirja Kusturice za snemanje njegovega filma Življenje je čudež. Druga neponovljiva izkušnja pa je vožnja z muzejskim vlakom po Šarganski osmici, eni najatraktivnejših turističnih železniških prog. Gre za del nekdanje proge Beograd-Višegrad-Sarajevo-Dubrovnik, ki je edinstven po tem, da je zaradi velike višinske razlike zgrajen v obliki številke osem, na 13,5 kilometra dolgem odseku pa je kar 22 predorov ter pet mostov in viaduktov.
Studenica in Đavolja varoš
Studenica, največji, najbolj znan in najrazkošnejši srbski pravoslavni samostan
V Srbiji je nujen obisk vsaj enega od njihovih slavnih pravoslavnih samostanov oziroma manastirjev. Največji in najrazkošnejši med njimi je Studenica, samostan iz 12. stoletja, ki je od leta 1986 na Unescovem seznamu kulturne dediščine. Znotraj obzidja samostana je več dobro ohranjenih zgradb, med njimi pa je najveličastnejša marmorna cerkev Matere božje, v kateri lahko občudujete neprecenljive bizantinske poslikave iz 13. stoletja.
Nezemeljski prizori v Vražjem mestu
Ko vam je dovolj nebeških vsebin, pa kakšne tri ure vožnje proti jugovzhodu najdete nekaj povsem drugačnega – to je Đavolja varoš oziroma Vražje mesto, nenavadna igra narave, ki je z erozijo izoblikovala formacijo skalnih stolpičev s kamnitimi bloki na vrhu. Visoki so od dva pa vse do 15 metrov in se ves čas dejavno spreminjajo, rastejo ter izginjajo, zaradi česar so tudi dobili peklensko ime – ljudje so bili namreč prepričani, da so delo hudiča.
Leskovac in Guča
Največja atrakcija tradicionalne roštiljijade v Leskovcu je vsako leto podiranje Guinnessovega rekorda v peki največje pleskavice.
Menda niste mislili, da vas bomo prikrajšali za pojedino in glasbeno spremljavo? Jasno, srbska kulinarika ne pozna le mesa na žaru, je pa to njen bistven del. In ni bolj znanega, kot je leskovački žar oziroma roštilj, izključno junečje meso, pečeno izključno na žaru na oglje - oblik, v katerih meso pripravijo, pa je seveda ogromno. Če hočete res popolno izkušnjo, počakajte na zadnji teden avgusta, ko v Leskovcu priredijo tradicionalno Roštiljijado, dvotedensko veselico s kupi pečenega mesa (in spremljevalnega programa).
Ko ste v Leskovcu (ali pravzaprav kjerkoli v Srbiji), si, če boste zmogli, privoščite "leskovački voz" oziroma leskovaški vlak – kombinacijo številnih dobrot z žara.
Beograd na krožniku: kje se najbolje jé v srbski prestolnici?
Zbor trubačev v Gučo pritegne več kot pol milijona ljudi.
Lačni pa ne boste niti v Guči, kjer bo tudi letos avgusta tradicionalni dragačevski zbor trubačev, večdnevno slavje ob zvokih trobent, potokih alkohola in tonah pečenega mesa. A pozor: to vsekakor ni dogodek za ljudi, ki slabo prenašajo gnečo. Le predstavljajte si: v mestece z dva tisoč prebivalci se za nekaj dni nagnete več kot pol milijona obiskovalcev.
Bonus: Vrnjačka Banja
Zelene sprehajalne poti v najbolj znanem zdravilišču v Srbiji - za oddih po napornem popotovanju
Če vam po obisku vseh točk, ki smo jih priporočili, ostane še kaj časa, denarja in volje, si vzemite dodaten dan za resničen oddih. Vrnjačka Banja je najbolj znan in priljubljen zdraviliški kraj v Srbiji, terapevtske lastnosti vode, ki teče iz tamkajšnjih sedmih vrelcev, so menda poznali že starorimski vojaki. Voda iz najtoplejšega med njimi, z logičnim imenom Topla voda, ima enako temperaturo kot človeško telo, 36,5 stopinje Celzija.
Most ljubezni, kjer pari svojo ljubezen zaklepajo s ključavnicami
Vrnjačka Banja je izjemno zelen kraj, poln parkov in sprehajalnih poti, ki vodijo čez kar 15 mostičkov – med njimi je najbolj znan Most ljubezni, na katerem podobno kot na Mesarskem v Ljubljani zaljubljenci puščajo ključavnice, da bi za vedno zaklenili svojo ljubezen. Menda deluje.
2