Ljubomir Stanišić: Najbolj portugalski kuhar iz Jugoslavije

Pravilo je že, da kuhar, ki se pojavi na televiziji, postane pop zvezdnik. Tako se je zgodilo z Jamiejem Oliverjem in Gordonom Ramsayjem, odkar pa je tudi na naše televizijske sprejemnike zašel priljubljen televizijski kanal, posvečen izključno kuhanju in uživanju v hrani, se je ta nabor še razširil. Zdaj ima vsako občinstvo svojega, nergači se navdušujejo nad rednimi odmerki Anthonyja Bourdaina, tisti, ki imajo raje bolj prijazne obraze, recimo prisegajo na plavolasega Rudolpha van Veena. V tej plejadi televizijskih kuharjev pa je eden, ki ga je težko umestiti kamorkoli. Pravzaprav ima s tem še sam težave.

Od Sarajeva do Lizbone

Ljubomir Stanišić se opredeljuje za "Jugoslovana in Portugalca". Rodil se je v Sarajevu, zdaj pa že 15 let živi na Portugalskem. In je eden tamkajšnjih najpomembnejših kuharskih mojstrov. Tako pomemben, da so ga izbrali za enega od sodnikov v portugalski različici priljubljene oddaje Masterchef, pozneje pa po njegovi knjigi Papa Quilómetros posneli istoimensko televizijsko serijo, v kateri Ljubo potuje po Portugalski in odkriva njene okuse in v kateri ga lahko zdaj spremljamo tudi pri nas.

Njegova kuharska zgodba se je kot pri mnogih znanih mojstrih začela z okusi v mamini kuhinji. Ko je izbruhnila vojna na Balkanu in so tako kot številne druge družine v begunstvu živeli v hudem pomanjkanju, jim je mama dan za dnem kuhala krompir, a vedno na drug način, "niti enega recepta ni ponovila". Ta njena domiselnost ga je spodbudila, da se je tudi sam začel zanimati za ustvarjanje v kuhinji. Osnovno znanje si je nabiral v Beogradu, nadgrajeval ga je po francoskih in španskih restavracijah, prelomnica v njegovem življenju pa je bil lizbonski kuharski mojster Vitor Sobral, ki ga je navdušil nad portugalsko kulinariko.

Kuharski nomad

Prvo restavracijo 100 Maneiras (Sto načinov) je odprl v Cascaisu, leta 2009 jo je preselil v Lizbono in zdaj ima v portugalski prestolnici že tri lokale. Njegov nomadski duh pa ga še vedno žene naprej. Tako je letos spomladi družino spakiral v kombi in se odpravil na gastronomsko potovanje po Evropi, na katerem ne požira le kilometrov, ampak vse okuse, ki mu pridejo na pot. V teh dneh ravno kroži po nekdanji skupni državi, med drugim je bil na jugu Dalmacije, v Stonu, kjer je spoznaval tamkajšnja slovita školjčišča, menda pa kmalu prihaja tudi v Slovenijo. In če sta knjiga in oddaja, ki sta mu prinesli prepoznavnost, nastali prav na podobnem potovanju po Portugalskem, si lahko po koncu te poti obetamo novo, morda še večjo uspešnico.

Ne Bosanec in ne Srb, ampak Jugoslovan

Ljubomir pravi, da je Portugalska njegov dom, on sam pa je še vedno Jugoslovan. Ne nazadnje se še vedno spomni vonja argete, ki si jo je rad privoščil med šolskim odmorom. Spomini in čustva ga v kuhinji vodijo še zdaj: "Pravi kuhar postaneš, ko prenehaš uporabljati tehtnico in začneš kuhati s srcem." Sam se ne omejuje na visoko kulinariko, ampak išče pristne okuse in kakovostne sestavine, tudi če gre za hitro prehrano. Navdušijo ga tudi čevapčiči, če so dobro pripravljeni, vsem mladim in nadobudnim kuharjem pa polaga na srce, da bistvo kuhanja ni v učenju receptov na pamet, ampak se je treba naučiti le dobro jesti.