Konoba Morgan: urejena istrska klasika na gričku

V Brtonigli in okoli nje je nekaj najboljših lokalov na Hrvaškem. Med njih lahko brez težav štejemo tudi Morgana.

1 / 4

Foto: Miha First

2 / 4

Foto: Miha First

3 / 4

Foto: Miha First

4 / 4

Foto: Miha First

Navajeni smo že, da smo v Istri, še posebej na hrvaški strani, zadovoljni s hrano, ki nam jo ponudijo. Pa naj gre za urejene in preproste konobe, kot je Buščina, ali za prestižne in drage restavracije, kot je San Rocco v Brtonigli. Takole od daleč se zdi, da svojo igro poznajo veliko bolje kot naše primorske gostilne. V veliki meri to drži, predvsem za preprostejše lokale, medtem ko bi za višjo raven, za najkakovostnejše večerje vsaj v naši redakciji raje izbrali bližnje slovenske in italijanske konce.

Konoba Morgan

Bracanija 1, 52474 Brtonigla, Hrvaška

Telefon: +385 52 774 520

Kakorkoli, zadnjič smo zavili v konobo Morgan, v gostilno s sijajnim vrtom, ki so ga bog ve zakaj začeli uničevati z nekakšnimi prizidki, ki neugledno mešajo plastiko in les. Morgan je pravzaprav bolj kot konoba prijazna restavracija v slogu mnogih italijanskih v Furlaniji. Ima toplo peč za hladnejše dni in veliko malih detajlov, recimo okrasne kokoši z lučkami, razne omarice in stenska stojala za steklenice.

Lokal je bil tisto soboto že zgodaj popoldan povsem razprodan, večino so tvorili nemško govoreči gostje, le nekaj je bilo hrvaških, nekaj je bilo Gorenjcev, osrednjo Slovenijo pa je poleg omizja z našo odpravo predstavljala še miza enega najboljših slovenskih piarovcev. Naj se ve, da nismo bili v slabi družbi.

Pred začetkom hranjenja omenimo še neverjeten razgled z vrta na istrsko pokrajino s trtami in še lepši pogled od kleti Veralda prek vinskih gričkov proti Bracaniji, kjer domuje Morgan. V sončnem, ne prevročem spomladanskem dnevu se je takšen pogled zdel vreden več kot večerja s pripadajočimi vini.

Na kozarec so v Morganu tisto soboto točili Todorićevo malvazijo Laguna, a še prej smo se odločili za penečo malvazijo s kančkom chardonnaya iz kleti lokalca Tita Germina. Hladna predjed, s katero v Istri tako ali tako redko razočarajo, je bila izjemna. Šunka (ali kot pravijo plečka) v kruhu, okisani jajčevci, paprika in olive, skuta, ovčji sir, dve bolj ali manj dimljeni vrsti pancete, domača salama in, seveda, istrski pršut. Zraven so prinesli svež hren, ki naj bi ga (in smo ga) naribali sami, pa še marmelade iz kutin, čebule in paprike. Kot rečeno, sijajen uvod.

Potem smo preskočili juhe (imeli so govejo in lovsko) ter raje poskusili fuže s petelinom in raviole z radičem v omaki pršuta. Večjih pripomb tudi v tej etapi nismo imeli, edino to je bila težava, da bi morali naročiti ali pa bi nam morali ponuditi kakšen tris ali kvartet toplih predjedi, saj imajo res široko izbiro in se je težko odločiti. Zato smo zamudili fois gras, jajčno omleto s tartufi, rezance z gobami, pa še kakšno rižoto ali raviole. Ob predjedeh smo pili malvazijo 2013 od soseda Veralde (za 15 evrov) in, tudi to je treba reči, kruh smo pomakali v oljčno olje (spet sosednje) družine Buršić.

Vina pri glavni jedi nismo zamenjali, čeprav je bilo kar nekaj možnosti. Če drugega ne, imajo Klenartov modri pinot, pa še nekaj (pre)dragih Roxanichevih vin, recimo Superistriana. Tu je še vsa produkcija Todorićeve Agrolagune, Degrassija, Cattunnarja, Coronice, Claia, Kozlovića in Prelaca, od naših pa je na svojem mestu še oranžni Gordia. Zelo lokalno, morda kar preveč.

Kakorkoli, pri glavnih jedeh je manj izbire kot na začetku. Naročili smo brasato boškarina. Gre pravzaprav za način priprave: lokalno govedino so osem ur počasi pekli z zelenjavo in vinom. In, kar naj pohvalimo, meso ni bilo premehko, na krožnik pa so dodali nekaj praženega krompirja, skoraj pireja, z veliko čebule. Na drugi strani je bila taljata junetine, ki so ji dodali kremo špargljev. Če bi hoteli še več, so imeli pripravljenega florentinca govedine angus. Za konec smo preskočili čokoladno torto, pozobali nepretresljivo višnjevo krostato in polizali malinovo kremo. Za na pot pa se je oglasil še eden od sosedov, Cattunar, ki je prispeval grappo malvazije.

Povzetek

Morgan je bolj restavracija kot konoba, streljaj čez mejo, v bližini Brtonigle, kjer je največ takšnih lokalov na kvadratni meter. Ponujajo vse klasične istrske dobrote. Od pršuta do boškarina, od tartufov in špargljev, odvisno od sezone. Veliko reči dobijo od sosedov (olja in vina), imajo izjemne testenine in lepo kombinacijo hladnih jedi.

Vinska karta je zelo lokalno obarvana, na vrhu je Agrolaguna, sledijo pa klasični in bolj oranžni vinarji. Za odtenek je tudi slovencev. Morda pa bi ob razmeroma pisani gostinski ponudbi dodali kako prestižnejšo steklenico.

Ocena

Ocena gostilne: 4

 

 

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano