Sreda, 28. 9. 2016, 10.50
6 let, 6 mesecev
Ko Štajerec pride v eno najboljših ljubljanskih restavracij
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,70
V najprestižnejši restavraciji najboljšega soseda sta se srečala eden najbolj zanimivih mladih kuharjev v Ljubljani in eden najbolj odštekanih kuharjev v Mariboru.
Ko smo pred časom obiskali mariborski Mak, kjer ustvarja David Vračko, se je večerja zavlekla pozno v noč oziroma kar v jutro, ko smo ob opojnih napitkih razpravljali o glasbenih preferencah. Vračko je vsekakor nenavadna in nepredvidljiva osebnost, prav takšna je tudi njegova kuhinja.
Zato se je še toliko bolj zanimiva zdela napoved večerje, ki so jo priredili v Maximu, eni najprestižnejših pa tudi eni najboljših restavracij v Ljubljani. V podhod pod Maxijem so namreč povabili Vračka, da bi skupaj s hišnim mojstrom, še ne 30-letnim Petrom Kovačem, pokazala, kaj znata.
Restavracija Mak: izumi in vragolije mlajšega brata
Restavracija Maxim: v novo obdobje z novim kuharjem
Bila je večerja izrazitih kontrastov. Vračkove jedi so nosile minimalistična imena, na primer Cvetača&buča, pa Pujs&Bloody Mary, medtem ko so bili Kovačevi opisi skorajda baročni - človeka utrudi že samo branje opisa "karibski rarog na solati avokada in paradižnika, tuna tatar, ragu eksotičnega sadja, wasabi espuma in polkandirani datarino paradižnik".
Cvetača&buča, prva jed, s katero se je na ljubljanskem gostovanju predstavil David Vračko.
Na krožnikih pa je bilo stanje obratno - Vračkovi so bili eklektični, z obilico sestavin in nepričakovanih kombinacij, torej približno takšni, kot je on sam. Cvetača in buča tako še zdaleč nista bili le to, ampak sta bili le spremljava šunki podobne dimljene mečarice in lignju, polnjenem s polento.
Eksotična predjed Petra Kovača iz Maxima
Prav tako se je v svojih jedeh zrcalil domači avtor, umirjeni Kovač, ki sestavlja izjemno urejene krožnike z uravnoteženimi okusi. Tako se je recimo zgornji ultrazapleteni opis jedi izkazal za pametno sestavljen krožnik, na katerem je vsaka sestavina imela svoj smisel.
Gostiteljica večera je bila legendarna sommelierka Mira Šemić, ki je seveda poskrbela tudi za vinsko opremo večerje.
Šemićeva je v ospredje postavila briška vinarja, ki sta letos blestela na Decanterjevem ocenjevanju - Mirana Sirka oziroma njegove penine Bjana ter Aljošo Jakončiča, nato pa je predstavila še nekaj posebnosti.
Več kot polnoletni cabernet sauvignon iz kleti Movia
Moviin cabernet sauvignon iz daljnega leta 1997 je spremljal Vračkove raviole s teletino, gobami in zeleno, Kovačev divjačinski krožnik pa si je prislužil koprski syrah 2005, vino, ki ga je menda mogoče najti le v osebni kolekciji Šemićeve, saj je na vinski avkciji v Vinakopru pred desetletjem kupila kar cel sod. Za piko na i pa je poskrbela Ingrid Mahnič iz Dragonje, ki je iz domače kleti prinesla istrskega eksota - cipro, rdeči muškat oziroma muškat ruža, kot mu rečejo južni sosedje, po vrtnicah dišeče desertno vino, ki je pokrilo finalni čokoladni napad iz kuhinje.
