Četrtek, 21. 3. 2019, 4.05
5 let, 8 mesecev
Kantina Rikardo: oslovsko meso na portoroški plaži
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,34
Portorož doživlja serijo odpiranja pa tudi zapiranja bolj ali manj zanimivih kulinaričnih projektov. Med novostmi je Kantina Rikardo nasproti Metropola, ki se zdi zanimiv začetek simpatične istrske gostilne.
Takšnih konob, kot je Rikardo, je na hrvaški strani Istre nešteto. V nasprotju s portoroško kantino so postavljene po vaseh, medtem ko je Rikardo stacioniran v enem od prepoznavnih, ne pa ravno simpatičnih portoroških kompleksov, ki pred pogledi turistov skrivajo tisto malo morja, ki ga Slovenci imamo. Nikoli jih ne bodo podrli, ker imajo lokalni poslovneži od njih korist. Je že tako, da v občini Piran interese podjetnih posameznikov postavljajo pred interese obalnega in še manj slovenskega turizma.
Kantina Rikardo
Obala 26, 6320 Portorož
Telefon: 05 99 641 82
Kakorkoli, še pred začetkom sezone smo obiskali gostilnico, kjer se trudijo goste prepričati s ponudbo, v kateri ni kalamarov in podobne ocvrte krame iz daljnjih dežel, ampak istrska kuhinja, ki jo, razen v redkih primerih, hodijo slovenski gostje raje okušat na hrvaško stran.
V nasprotju z internacionalnim Montagujem, kjer so pred časom povsem spremenili koncept pa tudi ime, Kantina Rikardo deluje domače. Če ne drugega, ob vegastem pohištvu za to poskrbijo z glasno podlago, v kateri sta v glavni vlogi Korado in Brendi, pomagajo pa Čuki, ansambel Spev in celo Jan Plestenjak.
Na vratih imajo certifikat, da ponujajo meso istrskega boškarina, tega pa podprejo z izvrstnim lastnim oljčnim oljem (domačija Knez v Strunjanu) in s piransko soljo. Ob boškarinu ponujajo tudi oslovsko meso, sicer pa bobiče, tartufe, istrski pršut in, jasno, saj smo na plaži, lokalne morske jedi.
Mi smo želeli poskusiti oboje, tako mesno kot ribjo "špuro", in temu primerno so nas pozdravili iz kuhinje - na eni strani s piščančjo, na drugi z ribjo pašteto. Nič impresivnega, bi lahko rekli in srebali pitno malvazijo, ki je hišno vino, prispevata pa ga Robi in Dorjano Korenika iz Kort.
Ribja pašteta
A že prva, hladna predjed je bila velik korak naprej. Preskočili smo klasike, kot so bakalar, hobotnica v solati, marinirani gamberi in istrski pršut, ter se odločili za najbolj ekscentrično zveneče.
In dobili smo tovarjevo batuto, po naše oslovega tatarca, ki ga pospremijo s tartufovim maslom, kremo kozjega sira in vrsto okraskov. Nedvomno ena najbolj neobičajnih jedi pri nas, hkrati pa pametno in okusno pripravljena ter še solidno ocenjena - konkretna porcija oslovega mesa stane osem evrov.
Batuta oslovskega mesa
Še vedno lokalen, a vseeno manj presenetljiv je bil brancin na šavor oziroma po Rikardovo. Ribji file zložijo v s sipinim črnilom premazan krožnik in ga obogatijo, jasno, s čebulo pa pinjolami, mandlji in kakijem.
Brancin po Rikardovo
Morda smo uspešen začetek večerje zakomplicirali, ker smo po Koreniki naročili Klenartov chardonnay, ki mu ni uspelo v celoti podpreti nadaljevanja. Kot istrska variacija goveje je nastopila boškarinova juha s tortelini, ki se ni dvignila nad povprečne "govejke", na drugi strani je prispela izredno bogata ribja juha po imenu "piranska s prepečencem".
Piranska juha
Rahlo pikantna, na rdeče pripravljena juha je skrivala marsikaj, tudi lignje, škampe, vongole, klapavice, hobotnico in kose različnih ribic. Zanimivo, morda celo preveč nasitna oziroma bi lahko nastopila tudi kot glavna jed.
Še najmanj zanimiva predjed so bili fuži s škampi in tartufi. Okusu nimamo česa očitati, vendar pa je bilo v skledi preprosto preveč tekočine, v kateri so plavali razmočeni tartufi. Raje bi videli, da bi jih naribali pri mizi.
Fuži s škampi in tartufi
Kot toplo predjed ponujajo tudi boškarinov golaž, pašto z morskimi sadeži, pljukance z morskimi sadeži in jurčki, brodet in celo boškarinova jetrca, naš namen pa je bil poskusiti sipin golaž. Še ena predjed, ki bi zlahka nastopala kot glavna, saj je golaža skupaj s polento naneslo izredno veliko.
Sipin golaž s polento
Medtem so spet začeli eksperimentirati z vini, ob korektnem Prelčevem cabernet sauvignonu in izvrstni Santomasovi zvrsti Mezzoforte je prispela bišteka oziroma biftek boškarina. Za nekoliko pretanko odrezano meso, ki je bilo zato tudi nekoliko prepečeno, so se odkupili z resnično domiselnimi, povsem sezonskimi prilogami. Mesu so namreč pristavili gratinirano polovičko krompirja in koromač, polnjen s sirom in korenjem.
Boškarinov biftek z gratiniranim krompirjem in polnjenim koromačem
Kuhinja pri Rikardu je razmeroma težka in z biftkom je bila naša mera polna. Kar nekoliko žal nam je bilo, da je bilo treba preskočiti preostalih nekaj zanimivih možnosti. Za solidno ceno je namreč mogoče dobiti še nekaj istrsko obarvanih favoritov; ombolo, kozličkovo stegno in oslovo taljato.
Vedno pa se najde prostor za sladico in na predlog natakarice so v kuhinji sestavili krožnik "vsega po malo": jagodni sorbet, vaniljeva krema, jabolčna krostata, čokoladni mousse, krema chantilly ter mandlji, granatno jabolko, krhlji mandarine in hruške ter fige. Žižole, ki naj bi za konec "našpičile" večer, so bile bolj liker kot žganje.
Izbor hišnih sladic
Povzetek
Najbolj istrska gostilna v Portorožu kuha obilne jedi po malce prenovljenih receptih. Osli, kozli, boškarini in tartufi so na eni strani, na drugi pa brancini, hobotnice, sipe, školjke in škampi. Za okoli 30 evrov bi se morali pošteno najesti.
Vinsko karto bodo morali urediti, da bo videti, kaj imajo in česa nimajo. V izhodišču pa so, logično, vina z Obale oziroma iz Istre: Klenart, Santomas, Montemoro, Ražman, Steras, Gordia, Polič, Prelac, Rodica, Bordon ... Cene vin so ugodne.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.
