Tradicionalne bagete iz lokalnih pekarn vse bolj izriva industrijski kruh, opozarjajo francoski peki, ki želijo umetnost peke baget zaščititi pri Unescu.
Čeprav bageto sestavljajo le moka, voda, kvas in sol, je samo s temi sestavinami nikoli ne boste spekli. Gre za leta izpopolnjevanja in izkušenj, iskanja popolnega razmerja sestavin, temperature, tehnike in, preprosto, občutka.
Toda tako kot še marsikaterega obrtnika tudi peke skrbi, da jih bo izrinila množična industrijska proizvodnja. Dnevno se v Franciji proda okoli šest milijonov baget, toda ljudje jih v zadnjih desetletjih vse pogosteje kupujejo v supermarketih, ne v lokalni pekarni. Po poročanju Reutersa se je tako od 50. let prejšnjega stoletja, ko so po Franciji začeli vznikati supermarketi, zaprlo okoli 30 tisoč pekarn.
"Prvi opravek, po katerem v Franciji pošljemo otroka, je nakup bagete v pekarni," je za Reuters dejal Dominique Anract, predsednik združenja francoskih pekov, "naša dolžnost je, da te navade ohranimo in zavarujemo."
Združenje francoskih pekov je zato vložilo prošnjo, da se umetnost peke baget vpiše na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Med kulinaričnimi znanji sta nanj denimo že vpisani tradicija pivovarstva v Belgiji in priprava neapeljske pice, Sloveniji je leta 2017 nanj uspelo uvrstiti obhode kurentov, že prej je bil na tem seznamu Škofjeloški pasijon.
Francoski peki pa bodo morali za vpis na seznam premagati še dva domača konkurenta − za francosko nominacijo za Unescov seznam so namreč predlagane tudi značilne pariške pločevinaste strehe in vinski festival Biou d'Arbois iz regije Jura.
Oglejte si še:
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.