Četrtek, 21. 11. 2013, 14.47
8 let, 7 mesecev
Festival naravnih vin letos tudi v Ljubljani
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3
S tako imenovanimi ekološkimi vini je že tako – niso za vsakodnevnega vinoljubca, temveč za izbran okus. Ti pa so navadno zelo izbirčni in najljubše vino menjajo kot modne smernice. Toda pri ekološko pridelanih vinih je drugače. Svetovna poraba teh vin je v zadnjih letih porasla bolj kot poraba klasičnih vin. In vztrajno raste. Nemara je to del celotnega zahodnega trenda vračanja k naravi. Lokalno, ekološko in naravno. Zakaj ne bi to veljalo tudi za vina? Ocenjujejo, da je na svetu od 1500 do 2000 ekoloških pridelovalcev vina, samo v Franciji jih je 885.
A naj najprej razčistimo razliko med ekološkimi – nekateri jim pravijo tudi organska – in naravnimi vini. V Evropski skupnosti termin naravna vina uradno ne obstaja. Obstaja oznaka ekološka vina, a se kriteriji za njeno pridobitev mnogim pridelovalcem zdijo preohlapni. Evropski pravilnik namreč vinarjem še vedno dovoljuje, da v kleti vinu dodajajo precejšen spekter različnih snovi. Pri naravnih vinih pa naj bi veljalo, da vso delo opravi narava: se pravi, rast trte in grozdja brez umetnih gnojil, ročna trgatev, nič dodajanja sladkorja in drugih aditivov, navadno niti žvepla, minimalna filtracija. Recimo, da so to vina, kot so jih pridelovali v preteklosti. Običajno vinarji, ki se odločijo za pridelavo naravnih vin, spoštujejo lokalne posebnosti in sorte. Niso pa vsa naravna vina oranžna. Takšna so le bela macerirana, poznamo pa tudi peneča, bela, rosé in rdeča naravna vina.
In kaj je s temi vini, da so tako privlačna? Primož Štajer, soorganizator festivala organskih in biodinamičnih vin, ki bo 30. novembra na Ljubljanskem gradu, naslednji dan pa še v Zagrebu, meni, da je njihova privlačnost ravno v lokalnem karakterju: "Naravna vina ne odražajo samo osnovne značilnosti sorte, pač pa tudi okolje, v katerem so nastala, torej terroir. Karakter naravnih vin je bolj izražen in ne želi biti za vsako ceno vsem všečen." Resnici na ljubo so v veliki meri nastala kot odgovor vinarjev na vse bolj globaliziran okus vin. Štajer je tudi prepričan, da pri naravnih vinih ne gre za modno muho, temveč za vračanje k pristnosti.
Kot poznavalca naravnih vin ga vedno znova presenetijo. Trenutno je najbolj navdušen nad vini Franka Cornelissena iz Sicilije, pa nad malvazijo Dimitrija Brečevića iz Buzeta in tradicionalnimi gruzijski vini. "Moj večni favorit pa je vitovska, naj si bo od Branka in Vasje Čotarja, Renčela, Fona, Tavčarja, Zidaricha in na koncu kralja vitovske - Paola Vodopivca. Menim, da se potenciala vitovske garganje, ki je v svetu vse bolj spoštovana in iskana, še niti ne zavedamo dobro."
Če vas torej mikajo naravna vina, jih boste lahko na festivalu degustirali pri okoli 70 različnih vinarjih. Gotovo boste med njimi našli svojega najljubšega.
Renski rizling mnogi označujejo kot kralja med belimi sortami, eden izmed razlogov za takšno slavo je gotovo njegova vsestranskost. Lahko je suh, lahko je sladek, pridelan iz jagod, ki jih je napadla žlahtna gniloba, lahko je nekje vmes.
Šumenjakov renski rizling 2011 je slamnato rumene barve z zlatimi odtenki in široko paleto arom. Intenzivna, čista aroma plemenite plesni se prepleta z zaznavami zrelega sadja, medu in suhega cvetja. V ustih se karakter še bolj razširi, postane še bolj pester. Vino je popolnoma suho, ima lepo uravnoteženo kislino in lepo mineralnost. Pookus je saden in trajen, spominja na vinogradniško breskev.
V kombinaciji s hrano se vino najbolj prileže teletini, belemu mesu, testeninam in zelenjavnim rižotam.
Sorta: renski rizling Stopnja alkohola: 12,50 % Sladkorna stopnja: suho Cena: 7,80 evro, evino.si
Ocena: 8
Ocenjuje: Nina Čarman, eVino.si
