Četrtek, 11. 8. 2016, 4.00
7 let, 1 mesec
Domačija Novak: žepna veselica z oranžno pokušino
Pri Novakovih imajo vsak konec tedna kmetijo odprtih vrat z ekološkim pridihom.
Že nekaj časa nismo bili pri Novakovih v Sadinji vasi nad Žužemberkom. Pa se v zadnjih letih ni veliko spremenilo. Le sobe, kjer si mora utrujeno, od vina rahlo omamljeno telo odpočiti, da ga ne zaznajo policijski radarji, so prenovili.
Domačija Novak
Sadinja vas pri Dvoru 7, 8361 Dvor
Telefon: 07 308 74 30
Še vedno strežejo ne prevelike porcije domače hrane in različna ekološka, biodinamična ali, če hočete, oranžna vina. Vinske karte ali jedilnega lista nismo zasledili. A zdi se, da se s takšnimi malenkostmi gostje v hribih nad Žužemberkom ne ukvarjajo, konec koncev pri Novaku ne jemljejo niti kartic, saj so provizije, ki gredo bojda na račune kapitalistov, previsoke. Razumljivo in preprosto. Zajahaš avto, se odpelješ v dolino, dvigneš denar z bankomata in se vrneš k blagajni. Ni problema.
Gospodarjeva klet skriva mnoge posebnosti, kot je ta Radikon iz leta 1993.
Tisto popoldne je bilo kar vroče in za hlajenje gostov so skrbele steklenice prosecca Casa Coste Piane v neomejenih količinah, potem pa je gospodar stregel vina po občutku, iz mnogih steklenic po malem. Recimo belega veterana Oslavje iz davnega leta 1993 s podpisom zamejskega mojstra Radikona. Iz istega leta je bil tudi požirek sivega pinota Movia, sledil je Dario Prinčič s sivim pinotom 2011. Veliko vina torej, pri hrani pa so bili bolj redkobesedni.
Popečeni kruhki z dimljeno postrvjo
Začelo se je s popečenim kosom kruha, na katerem je bila kombinacija smetane, hrena, prekajene postrvi in zelišč, po grižljaju pa se je na mizi že znašla malvazija 2014 izpod rok kraškega ekstremista Štembergerja. Dobro vino, ki se je prileglo bolj kot naslednja malvazija, tokrat Rojaceva, ki smo jo dobili ob ne preveliki porciji ocvrtih jurčkov z domačo majonezo. Pri Novakovih na mizah ni kruha, če ga ne naročite posebej, pa tudi takrat ga ponudijo zgolj en reženj na osebo. V primerjavi s podobnimi turističnimi destinacijami po dolenjski oziroma slovenski deželi ne želijo, da se gost do konca napoka.
Ocvrti jurčki, ki jim priložijo domačo majonezo
Morda je na tem mestu treba povedati, da smo si po različnih kozarčkih vina, ki je bilo na voljo, naročili tudi steklenico povsem svojega vina, šlo je za Castellado bianco iz leta 2009. Izvrstno vino, manj ekstremno oranžno kot konkurenca v gospodarjevi vinski kleti, se je lotilo še ene miniature - domačih jajčk in gob z imenom zajčki, postreženih v cvetu, ki ga je prav tako bilo treba pojesti. Ni problema, mi lahko pojemo vse.
Jajčka z zajčki
Treba je reči, da smo bili že resno pod vplivom alkohola (siti pa še ne), ko se zbudili tudi vaški fantje, ki domačijo jemljejo kot svoj bife. Pili so pivo in špricerje, potem pa so si naročili dva mlada, mladoletna harmonikarja. Hitroprsta virtuoza sta napadla s serijo Slakovih, narodnozabavnih, zabavnih in narodnih. Napitnino sta si zaslužila s skladbami Po dekle, Veseli Ribničan, Čebelar, V dolini tihi, Nocoj je slanca padla, Moje dekle je še mlado, Kdar srečam te, Veselo v Kamnik, Golica, Zizike, Nocoj je druga rekla mi, Sosed, dober dan, Večeras je naša fešta, Ljutit će se moja majka, Marijana, Hajde da ludujemo … da se ve, v kakšnih pogojih smo se lotili solidne bučkine juhe z bučkinim cvetom, zelišči in kruhovimi kockami.
Juha iz bučk
Vmes je gospodar iz čistega mira odrezal dve rezini špeha krškopoljskega prašiča, da smo lažje počakali na svinjska jetrca z lisičkami in kapucinko ter divjo hruško na beli polenti s karamelizirano čebulo.
Svinjska jetrca na beli polenti
Poskusili smo celo serijo napitkov, recimo Paraschosovo zvrst Orange One, Montanarjev tokaj 2015 in Štembergerjev merlot 2008 (za mnoge trenutno najboljše rdeče vino v Sloveniji) za pokrivanje odojka s krompirjevo solato, korenčkom, rdečo peso, bučkami na žaru in domačim ajvarjem. Glavna jed, kot mora biti. Okusna, malce posebna in kar je pri Novakovih treba reči, razmeroma obilna. Ne pa preveč, ker je bilo treba spiti še Montanarjev rahlo sladkast in muziran refošk, ob katerem so postregli pirino pito z rdečim ribezom.
Mesni finale: odojek s popečeno zelenjavo in krompirjeva solata
V finalu imajo nekaj žganj in grenčic, mi smo spili smrekovega in ribezovega. Škoda, da na koncu ne ponudijo še pirinih piškotov, ki jih imajo na mizah v notranjosti hiše. Ja, na njih morate počakati do zajtrka. Za večerjo vam bodo računali kakih 25 do 30 evrov na osebo, vina pa bodo stvari podražila.
Povzetek
Malce drugačna turistična kmetija, ki ponuja domače jedi brez jedilnega lista. Vsaka jed, ki pride na mizo, je tako presenečenje zase. Porcije so majhne, jedi pa v glavnem ekološke in sledljive. Del mesnin prihaja od kmetov z meje med Slovenijo in Italijo.
Vinska ponudba je vezana na vinsko klet, ki jo imajo pod hišo. Večina vin je iz Brd, tako italijanskega kot slovenskega dela, ter iz našega in tržaškega Krasa. Manj vin je iz Dolenjske.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.