SiolNET. Trendi Kulinarika
0,83

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Avstrijski vinarji osvajajo Slovenijo – tudi s slovenščino

0,83

termometer

Čeprav jo stražijo vojska in policija, meja med Slovenijo in Avstrijo ne obstaja, če vprašate vinarje.

V Šentilju se je zbralo 11 slovenskih in avstrijskih vinarjev s štajerske vinske poti in dokazalo, da vino ne pozna državnih meja. V Šentilju se je zbralo 11 slovenskih in avstrijskih vinarjev s štajerske vinske poti in dokazalo, da vino ne pozna državnih meja.

Že nekaj časa opažamo, da v Italiji ob naši meji slovensko postaja moderno. Predvsem ko govorimo o posvetnih užitkih, kot sta hrana in pijača. Slovenska imena nosijo mnogo tamkajšnjih najpomembnejših stebrov vinske in kulinarične ponudbe, med vinarji recimo Gravner, Zidarich in Vodopivec, med gostinci "michelinkar" Joško Sirk in ljubljenec gibanja Slow Food Avguštin Devetak. Zadnji nam je pred časom potrdil naša opažanja. Od časov, ko so se Italijani zmrdovali, če so videli jedilni list v slovenščini, se je veliko spremenilo. "Zdaj se italijanski gostje celo trudijo, da bi prebrali in naročili v slovenščini, sprašujejo, kako se čemu reče po slovensko. Zdaj je, kot pravijo v Ljubljani, 'ful kul' biti Slovenec," nam je takrat dejal Devetak.

Ta konec tedna pa smo podobne premike opazili tudi na drugem koncu naše države, ob štajerski meji z Avstrijo. V Hitovi igralnici Mond v Šentilju so na prireditvi Štajerska vina brez meja zbrali 11 vinarjev z obeh strani meje. Slovensko stran so zastopali Gaube, Doppler, M-Vina, Frešer, Dveri-Pax in Sanctum, iz Avstrije pa so svojo kapljico pripeljali Polz, Skoff, Gross, Tement in Primus.

Avstrijski vinarji v Šentilju

Večina teh vinarjev je praktično neposrednih sosedov (le Sanctum, Frešer in M-Vina so nekoliko bolj oddaljeni od meje), a vendar so vina avstrijske južne Štajerske v Sloveniji bolj ali manj neznana. Ti vinarji, ki se s svojimi belimi vini uvrščajo v sam avstrijski vrh, pa so vedno bolj odločeni, da bodo segli tudi v Slovenijo.

Avstrijski vinarji s slovenskimi vinogradi in imeni vin

Načinov, na katere to počnejo, je več. Mnogi med njimi imajo na primer vinograde na slovenskem ozemlju, nekateri tik čez mejo, drugi tudi bolj v notranjosti naše dežele. Gross, na primer, ima vinograd med drugim tudi v Halozah, kjer prideluje izjemen strukturiran sauvignon Colles, ta pa na etiketi nosi nedvomno slovensko označbo Štajerska Slovenija. Podobno je storil tudi Tement, ki ima med svojimi sauvignoni takšnega z imenom Fosilni breg – po imenu lege vinograda na slovenski strani meje.

Alois Gross enega od svojih sauvignonov prideluje v Halozah. Alois Gross enega od svojih sauvignonov prideluje v Halozah. Foto: Nina Vogrin

Na tokratnem dogodku v Šentilju pa so nekateri od avstrijskih vinarjev v približevanju slovenskim gostom šli še dlje. Tementa, na primer, je zastopala gospodična, ki je že kar solidno govorila slovensko, da se nam ni bilo treba sramotiti z našo res osnovno nemščino. Polz je medtem zadrego rešil tako, da je imel ob sebi prevajalko.

V Šentilju raste vinski hotel

Da avstrijski vinarji iščejo in si želijo slovensko občinstvo, opažajo tudi v Mondu, kjer imajo na vinskem področju ambiciozne načrte. Novi hotel, ki so ga ob igralnici začeli graditi pred kratkim, po optimističnih napovedih pa naj bi ga odprli že decembra letos, bo namreč "vinski hotel".

Hotel, ki bo zrasel ob šentiljski igralnici. (Foto: Hit Casino Mond) Hotel, ki bo zrasel ob šentiljski igralnici. (Foto: Hit Casino Mond)

Kot je povedal vodja igralniško-zabaviščnega centra Mond Ahac Pinter, želijo izkoristiti lokacijo na stičišču svetovno znane avstrijske vinske ceste in vinorodnih krajev slovenske Štajerske, zato bodo v hotelu dali velik poudarek vinski ponudbi predvsem lokalnih pridelovalcev, goste pa spodbujali k obisku okoliških vinarjev.

Prireditev Štajerska vina brez meja je bila torej nekakšen uvod v vinsko nadgradnjo igralniškega kompleksa, podobne dogodke z vinarji z obeh strani meje nameravajo namreč prirejati tudi v prihodnje. Tokratnega so zabelili z izborom najboljšega sauvignona med tistimi, ki so jih predstavili gostujoči vinarji. Glasovanje je bilo digitalno, kot se spodobi za leto 2016, obiskovalci smo glasovali prek mobilne aplikacije, rezultati pa … Tretje in drugo mesto sta zasedla slovenska sauvignona, Dopplerjev in Gaubejev, na prvo mesto pa se je zavihtel Polz s po našem mnenju najboljšim, kar ima v kleti, sauvignonom Therese. Pošteno.

Reinhold Polz s svojim sauvignonom Therese, ki je bil izglasovan za najboljšega med predstavljenimi v Šentilju. Reinhold Polz s svojim sauvignonom Therese, ki je bil izglasovan za najboljšega med predstavljenimi v Šentilju. Foto: Nina Vogrin

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 47
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin