Petek, 2. 9. 2022, 21.50
2 leti, 2 meseca
Joker Out uspelo to, kar je do zdaj Big Foot Mami in Siddharti #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,42
6
No, zdaj vemo, kje bomo 6. oktobra prihodnje leto. V Stožicah, na koncertu skupine Joker Out. Svojih ciljev mladi glasbeniki nikoli niso skrivali, to so napovedovali, saj je naslednja logična poteza trenutno najbolj vročega benda pri nas, kaj drugega kot napolniti največjo dvorano v Sloveniji. "Če je kdaj čas za to, je to zdaj. Mene je bolj strah vprašanja, kaj potem," se je v intervjuju za Siol.net spraševal kitarist skupine Kris Guštin. A fantje imajo odgovor tudi na to. Po Stožicah ciljajo na Balkan, potem pa, kdo ve, kam jih bo ponesel novi val.
Z Bojanom Cvjetićaninom in Krisom Guštinom iz skupine Joker Out smo se pogovarjali na dan izida njihovega drugega studijskega albuma Demoni. Dobili smo se v lokalu za Bežigradom, le nekaj metrov stran od tam, kjer sta doma. Kris je prišel s kolesom, Bojan z avtomobilom, saj je imel pred našim pogovorom še en intervju. Oba vidno utrujena. Premalo je, če rečemo, da so njihovi urniki natrpani. Letos poleti so odigrali 30 koncertov, izdali nov album, posneli videospot za prvi singel Katrina, pred njimi sta veliki koncert v Križankah in pa še večje Stožice naslednje leto. Med legendarnim slovenskim rock bendi je Stožice uspelo napolniti Big Foot Mami in Siddharti.
Shagadelic rock skupino Joker Out poleg Krisa Guština in Bojana Cvjetićanin (na fotografiji) sestavljajo še Jure Maček, Jan Peteh in Martin Jurkovič.
Najprej čestitke, izšel je vaš drugi studijski album Demoni. Kako bi z nekaj besedami opisali nov album?
Kris: Hvala. Če ga ne primerjamo s prvim, je ta album naš ultimativni break up album. Če ga primerjamo s prvim, pa je ta nastal v veliko krajšem času, in to se mi zdi, da je v resnici plus in ne minus tega albuma. Je veliko bolj pristen in dovršen, kljub temu da je nastal v petih mesecih. Album predstavlja naše dejansko kreativno stanje v tem trenutku, medtem ko je prvi album predstavljal naše kreativno stanje dveh let pred izidom, saj je nastajal toliko časa.
Bojan: Kreativno je veliko bolj svoboden kot prvi album. Več smo si upali, in vesel sem, da se nismo ujeli v past, da bi želeli biti komercialno zadovoljivi samo zaradi uspeha. Album je veliko bolj zrel tako tekstovno kot aranžmajsko. Prvi album je bil zlepljenka od začetka našega ustvarjanja do takrat, ko je izšel. Medtem ko je novi album resnično odraz tega, kar smo zdaj, v tem trenutku. To je naša sedanjost, je naš odtis.
Katrina je ime singla, s katerim ste napovedali izid novega albuma. Kdo ali kaj je Katrina? Ima vsak izmed nas svojo Katrino?
Bojan: Verjamem, da ima vsak v nekem trenutku življenja svojo Katrino. Kdo je moja Katrina, je za to zgodbo nepomembno. Katrina je nekdo ali nekaj, kar nas žre in na nek način uničuje, a se k temu vseeno vračamo.
Kris: Jaz sem sam svoja Katrina.
Spot ste posneli v štirih urah, odločili ste se za črno-belo verzijo, v njem nastopate le člani skupine. Kdo je idejni vodja spota?
Kris: Res je, spot smo posneli v nekaj urah, čeprav je snemanje zaradi drugih obveznosti potekalo ves dan. To je tako, ko se zavedaš, da je le še en teden časa do izida komada, in se postavi vprašanje, kaj bomo zdaj naredili (smeh, op. a.). Pa tudi, če bi imeli več časa, ne vem, ali bi naredili kaj drugače. Idejni vodji pa sta skupina Joker Out in Mark Pirc.
Bojan: Vizija za spot je bila takšna, da mora biti zelo surov in izžarevati energijo. Ta pesem je verjetno najbolj ostra, in zdi se mi, da najbolj spominja na Omamljeno telo iz prvega albuma. Videospot za Omamljeno telo je prav tako le stilska črno-bela zgodba. Prvi singel z drugega albuma je nekako Omamljeno telo pet let kasneje.
S pesmijo Katrina, za katero so posneli tudi videospot, so Jokerji napovedali svoj drugi studijski album Demoni. Ustvarjali so ga pet mesecev in je, kot pravijo, tekstovno in aranžmajsko bolj dovršen kot prvi.
Izid pesmi Katrina ste proslavili na prav poseben način, in sicer s potopom v ledeno mrzlo Kamniško Bistrico.
Kris: Niko, naš vodja varnosti, vsesplošni oče benda, nas je celo poletje prepričeval, da gremo na potop v Kamniško Bistrico, in slučajno je to sovpadalo z izidom pesmi. Bilo je super, da smo se lahko sprostili še zadnjo uro, preden smo se spustili v novo poglavje ustvarjanja. Pred potopom smo imeli dihalne vaje, in ko si odprl oči ter pogled usmeril v Kamniške Alpe, je bilo res lepo.
Bojan: Bilo mi je noro všeč, počutili smo se kot Vikingi (smeh, op. a.). Skozi celotno izkušnjo nas je vodil Jernej in vse skupaj je bilo zelo duhovno. V eni uri smo se povezali kot skupnost, ki bo izvedla ta obred. Bilo je očiščujoče.
Pod večino besedil si se podpisal ti, Bojan. Ko je govora o inspiraciji, si v več intervjujih dejal, da ne črpaš iz svojih lastnih življenjskih izkušenj. Drugi album da vedeti, da Jokerji odraščate, pridobivate izkušnje. Je bilo pri pisanju tega albuma zato kaj drugače, si več črpal iz sebe?
Bojan: Pri tem albumu lahko rečem, da so besedila moja zgodba. Tukaj sem črpal izključno iz sebe. Razen pri pesmi Plastika.
Kris: Vseeno je to še vedno osebna izkušnja. Pri pesmi Plastika svoje počutje izraža skozi druge ljudi, podobno kot so recimo Bele sanje na prejšnjem albumu.
Poleg vaše glasbe se razvija tudi vaš modni slog. Nekako deluje, da gresta glasba, ki jo ustvarjate, in vaš slog z roko v roki. Se to dogaja naravno ali vaš osebni stil prilagajate glasbi? Kdo skrbi za vašo vizualno podobo?
Kris: Zavedamo se, da je vizualna podoba, skupaj z glasbeno in zvočno, del celotne podobe vsakega izvajalca. To sami hočemo, poleg tega pa se zavedamo, da je to potrebno in zato delamo z določenimi stilisti. Za naslovnico albuma Demoni je za stajlinge poskrbel Damir Raković Ponorelii, ki nas bo oblekel tudi za Križanke, in upamo na nadaljnje sodelovanje. Ampak danes sva se oblekla sama (smeh, op. a.).
"Prvi album je bil zlepljenka od začetka našega ustvarjanja do takrat, ko je izšel. Medtem ko je novi album resnično odraz tega, kar smo zdaj, v tem trenutku. To je naša sedanjost, je naš odtis," pove pevec skupine Joker Out.
Na albumu je deset novih pesmi, tudi dve v srbskem jeziku. To napoveduje bolj resen, načrten vstop na balkanski glasbeni trg?
Bojan: Že od nekdaj sem imel željo, da bi napisal nekaj v srbščini, ker so moji predniki od tam. Vedno sem si želel, da bi moja babica razumela, kaj pojem. Ko ji pokažem nov komand, je super, a ko nečesa ne razumeš, ti ne more biti maksimalno všeč. To je bila najprej moja želja, v zadnjem letu oziroma dveh pa se je pri vseh v bendu zbudila želja, da bi radi šli na Balkan. Da sta na albumu dva komada v srbskem jeziku, nakazuje začetek te poti.
Kateri pa je vajin najljubši komad na novem albumu?
Kris: Čisto odvisno, to se iz tedna v teden spreminja. Trenutno sta mi najljubša komada Demoni in Ne bi smel.
Bojan: Tudi jaz imam svoje trenutke, a zdaj pa so mi najljubši komadi na albumu Padam, Novi val, Ona in Demoni.
Ne govoriva več o tem je komad z novega albuma, za katerega je glasbo in besedilo pred štirimi leti napisal Kris. "Če sem komad napisal sam, še ne pomeni, da mi je najljubši. Seveda ima posebno mesto v mojem srcu, a verjetno bi bilo drugače, če bi ga napisal pred pol leta in ne pred štirimi leti."
Lahko rečemo nekaj besed o skladbi Novi val. O čem govori ta pesem?
Bojan: Takrat, ko sem napisal besedilo za pesem Novi val, so divjali požari na Krasu. To je bil trenutek, ko sem spoznal, da očitno kot družba drsimo v samodestruktivnost. Da pa vseeno čutim klic ljudi okoli nas in tudi nas samih, da imamo voljo in željo po tem, da ne bi bilo tako. Je neke vrste poziv, da smo takšni, kakršni smo, a da to povemo naglas.
Album boste predstavili 9. septembra na koncertu v Križankah. Če se ne motim, so karte razprodane. Kaj lahko pričakujemo?
Kris: Mladi slovenski bend bo končno nastopil v Križankah. Očitno je, da je na naši kreativni poti novo obdobje, in upamo, da naši slovenski oboževalci sprejmejo to, da bomo šli tudi na Balkan.
Bojan: Zjutraj sem pomislil, da imamo veliko mladih oboževalcev in zelo verjetno bo ta koncert za marsikoga v življenju prvi koncert v Križankah. Upam, da si bodo prvi koncert v Križankah zapomnili prav po tem, da so bili na hudem koncertu skupine Joker Out.
"Takrat, ko sem napisal besedilo za pesem Novi val, so divjali požari na Krasu. To je bil trenutek, ko sem spoznal, da očitno kot družba drsimo v samodestruktivnost," o skladbi Novi val pove Bojan.
Za vami je poletje, polno nastopov, in drži, če rečemo, da ste trenutno najbolj vroč bend pri nas. Kaj je najlepša stvar, ki ste je bili deležni od oboževalcev, dogodek, ki vam bo ostal za vedno v spominu?
Kris: Fascinantno je, ko prideš v kraj, za katerega nikoli prej nisi slišal, in je pod odrom polno ljudi. Tako je bilo recimo v kraju Veliko Ubeljsko. To je ena izmed večjih stvari. Spomnim se, ko smo igrali v Sevnici in se po nastopu fotografirali še 45 minut. Do nas je prišlo dekle, ki je sicer čakalo v vrsti za fotografiranje, a je reklo, da noče slike z nami, da nam želi le povedati, koliko ji pomeni naša glasba. Potem smo se pogovarjali, bilo je osvežujoče, da se nekdo želi pogovarjati s tabo in ne le fotografirati.
Bojan: Se strinjam z vsem, kar je povedal Kris. Na oder nam mečejo doma izdelane zapestnice z imeni, naslovi komadov. To mi bo zagotovo ostalo v spominu. Na Velikem Ubeljskem se je fant s sredine prerinil do odra in mi prinesel lončnico. Če se ne motim, je bila ciklama. Letos pa sem doživel še en velik trenutek, in sicer, da sem se prenehal vznemirjati zaradi negativnih komentarjev. Hočeš nočeš, ko prebereš nekaj grdega, žaljivega, se te pač dotakne. Letos se je namreč zgodilo, da je neka oseba napisala sporočilo, da je imela težave z obstojem na tem svetu in da je zaradi naše glasbe še vedno tukaj. Ko sem to prebral, sem se zamislil. Če je dejansko to, kar smo naredili, samo enemu človeku rešilo življenje, je povsem nepomembno, če mi 18 milijonov ljudi reče, da sem popoln bednik. Letos smo dobili vsaj pet ali šest takih sporočil, in to je res velika stvar.
Potem berete komentarje na spletu?
Bojan: Jaz si ne morem pomagati, grem in preberem. Ljudje so res neizprosni. Po eni strani je to grozljivo, po drugi pa, če tega ne vzameš preveč resno, tudi smešno.
Kris: Jaz sem prebral že vse komentarje pod našimi videospoti. Meni očitno kritike ne pridejo toliko do živega kot Bojanu. Vseeno se mi zdi, da je to za Bojana bolj relevantno, ker je večinski avtor besedil. Če napadajo naše komade, napadajo njega kot avtorja. Jaz se ob vseh komentarjih rad le nasmejem.
"Če je dejansko to, kar smo naredili, samo enemu človeku rešilo življenje, je povsem nepomembno, če mi 18 milijonov ljudi reče, da sem popoln bednik."
Kaj pa je najbolj bizarna, nenavadna prošnja kakšne oboževalke?
Bojan: Kolektivno nam gre izredno na živce, da smo verjetno edini bend, od katerega se pričakuje, da bo po koncertu organiziral triurno fotografiranje z vsakim, ki bi si to želel. Organizatorji so si zamislili, da nas bodo povabili na koncerte, mi pa smo dolžni kogarkoli spustiti v zaodrje, se smejati in biti z vsemi prijazni. To zna biti po koncertu, ko si izčrpan in potrebuješ nekaj miru, izjemno moteče. Po dveh, treh zaporednih večerih nastopov smo izmučeni. Ne razumite narobe, vedno si radi vzamemo čas za fotografiranje, pogovore z oboževalci, a včasih to ni izvedljivo.
Kris: Imajo nas za fenomen. Še posebej letos so bili nekateri organizatorji presenečeni nad odzivom našega občinstva in so potem želeli gostom obljubiti nekaj več. Obljubljali so jim, da se bo lahko vsakdo z nami fotografiral.
Kako je priljubljenost v zadnjih dveh letih vplivala na vaše zasebno življenje?
Bojan: Jaz sem zaradi tega dosti bolj nervozen.
Kris: Na trenutke ni najlažje, še posebej, kot sva že povedala, ko organizatorji od nas pričakujejo, da se bomo po nastopu, ko smo povsem izmučeni, z vsemi fotografirali. Seveda ne želiš biti nesramen do oboževalcev in si hvaležen, da te spremljajo ter podpirajo. Včasih pa se počutimo, kot da se ljudje ne zavedajo, da smo tudi mi samo ljudje in da na trenutke potrebujemo mir. Pri Bojanu je to še najhuje, preostali imamo pri tem malo več sreče.
Odrsko "prezenco" imaš ali pa je nimaš. Vi jo imate, to poslušalci vidijo, čutijo. Kaj pa vi, kaj vam gre po glavi, ko ste na odru?
Kris: Če je dober koncert, ti načeloma ne bi smelo nič hoditi po glavi. Takrat, ko začneš razmišljati, ni dobro.
Bojan: Letos je bil zame oziroma za vse nas Castle festival tisti, ko smo od začetka do konca nastopali v čisti evforiji. Še tri ure po koncertu se nisem sestavil. Na kakšnih koncertih pa sam iskreno, če ne ujamem dobrega vala užitka, razmišljam od tega, kaj bom jedel za kosilo naslednji dan, do tega, kako bom šel potem domov. Na vseh koncertih ne moreš biti stoodstotno prisoten, a zagotovo na vseh koncertih držimo nek standard kakovosti. Potem je pa odvisno od tega, ali se nam "utrga" ali ne.
"Če bi glasba lahko reševala svet, potem bi bil svet že zdavnaj rešen."
Bi kdaj igrali za kakšno politično stranko, so vas že povabili?
Kris: Povabil nas ni še nihče in tudi ne bi. Zdi se mi nepotrebno izpostavljati se v javnosti, še posebej v Sloveniji, kjer imamo precej toksično politično okolje. Ko greš igrat za enega, takoj "alieniraš" drugo polovico svojega občinstva, in to povsem po nepotrebnem. Malo je ošabno, da si določenim ljudem idol iz nekega vidika, potem jim pa začneš vsiljevati nekaj, za kar v resnici nisi pristojen oziroma sposoben.
Bojan: Zakaj bi kogarkoli zanimalo, kakšno je naše politično prepričanje samo iz tega naslova, ker smo javne osebnosti. Politika in glasba nimata nič skupnega, razen takrat, ko gre za glasbeni upor. Sam iskreno ne verjamem več v glasbeno revolucijo, kar se političnega upora tiče. Če bi glasba lahko reševala svet, potem bi bil svet že zdavnaj rešen. To pa zato, ker mislim, da so bili najboljši revolucionarni komadi že zdavnaj napisani, mi pa se še vedno pogovarjamo o enakih temah kot pred desetimi oziroma 40 leti. Mislim, da je za nas politika velik ne.
Kar sta bili Siddharta in Big Foot Mama za starejše generacije, ste zdaj vi za mlade. Kako je, ko vlečejo vzporednice med vami in legendarnimi slovenskimi skupinami? Čutite pritisk, mogoče tudi zato, ker se je Krisov oče podpisal pod največje slovenske rock hite?
Kris: Na začetku nam je šlo na živce, ko so nas primerjali z Big Foot Mamo, mogoče tudi zaradi mojega očeta, pa tudi zaradi glasbe, saj je bilo pred petimi let vse bolj bazično, rokenrolsko. Potem so nas primerjali s Siddharto, zdaj pa smo že tako samosvoji, da nas ne morejo primerjati z nikomer, vsaj slogovno ne. Mogoče nas lahko primerjajo s Siddharto, v smislu, koliko lahko naredimo za mlado generacijo. In to je zelo lepo slišati, v veliko čast nam je.
Bojan: Zagotovo nam je v čast. Jaz sem na prvem MP3 poslušal Big Foot Mamo, Siddharto, Trkaja ... Vsaka generacija, vsak otrok potrebuje oziroma je dobro, da ima glasbo, ob kateri odrašča, gre v šolo, se prvič zaljubi, sanja. Uspelo nam je, da smo za nove generacije ta glasba. Na to smo zelo ponosni in gremo dalje.
V Stožice torej?
Kris: Tako je, 6. oktober 2023.
To, da glasbenik napolni Stožice, je praktično najvišja stopnička v Sloveniji. Vas je strah?
Bojan: Ko smo dvakrat napolnili Cvetličarno, so bile Križanke zelo logičen naslednji korak. Sicer smo takrat razmišljali, da bi koncert iz Cvetličarne prestavili v Križanke, a smo se zaradi lepe zgodbene rdeče niti in stopničk v življenju odločili, da bomo raje najprej naredili Cvetličarno in potem nastopili v Križankah. Stožice so trikrat večje kot Križanke. Je kar strašljivo, da je to že naš naslednji korak.
Kris: Če je kdaj čas za to, je to zdaj. Mene je bolj strah vprašanja, kaj potem. Imamo srečo, da potem, ko bomo lahko rekli, da smo v Sloveniji napolnili Stožice, kar je načeloma pri nas največ, kar lahko dosežeš, lahko ciljamo na Balkan. Imamo srečo, da nas na Balkanu še nihče ne pozna in da bomo tam še lahko igrali. Mene bi bilo najbolj strah tega, da bi v Sloveniji dosegli vse in potem ne bi zmogli ničesar več.
Bojan: Res gremo na Balkan, kjer smo absolutni nihče. Štartamo s čiste ničle, le z znanjem in infrastrukturo, ki ju imamo. Senidah nam je vsem dala malo sanjati. Ona je na Balkanu, za slovensko glasbo je naredila zelo velik preskok.
Po velikem koncertu v Križankah, kjer bodo predstavili svoj drugi studijski album, so za Joker Out na vrsti Stožice. Kris in Bojan priznata, da je strašljivo, a da je zdaj pravi čas za ta korak.
Križanke, Stožice, potem je na vrsti Balkan. Kam vas bo še vodila pot?
Kris: V Los Angeles. Postprodukcijo drugega albuma je delal producent, s katerim smo se dobro ujeli, in izrazili smo željo, da bi ga obiskali v Los Angelesu. Takrat nismo razmišljali o tem, da bi delali še za ameriški trg. Ta producent pa je bil zelo navdušen nad našo glasbo. Napisal je, da že več let ni dobil "za miksat" tako zanimivega banda in nas povabil, da bi najboljše komade posneli v angleščini v studiu v Los Angelesu in jih potem komu pokazali. Veliko je možnosti.
Bojan: Mogoče padejo Stožice, ker bomo delali Madison Square Garden (smeh op. a.).
Če lahko izberete kateregakoli glasbenika, slovenskega ali tujega, s kom bi si v prihodnosti želeli sodelovati?
Kris in Bojan: Med slovenskimi je to Magnifico.
Bojan: Sendah se mi zdi zelo velik fenomen. Je vrhunska glasbenica, pevka in umetnica. Je boemska osebnost, ki je bila v Sloveniji premalo cenjena, potem je šla na Balkan, kjer je alfa in omega. Pa potem Abba, Kanye West in Pharrell Williams.
Kris: Med svetovnimi je to Paul McCartney.
Veliko časa preživite skupaj. Si greste kdaj na živce?
Bojan: Smo kot bratje. Lahko se imamo najraje, a takrat, ko si gremo na živce, si gremo res iskreno na živce. Je pa element bratstva in ne prijateljstva v tem, da se vsak prepir na koncu dneva razreši in se gre naprej, kot da se ni nič zgodilo. Enako je, ko se skregaš doma, potem pa je čez pol ure vse pozabljeno. Damo ven iz sebe in gremo naprej.
"Smo kot bratje. Lahko se imamo najraje, a takrat, ko si gremo na živce, si gremo res iskreno na živce. Je pa element bratstva in ne prijateljstva v tem, da se vsak prepir na koncu dneva razreši in se gre naprej, kot da se ni nič zgodilo," o odnosu v skupini pove Bojan.
Kako rešujete konflikte znotraj skupine? Kdo ima zadnjo besedo, ko se o nečem ne morete dogovoriti, recimo, katere pesmi gredo na album?
Kris: Odvisno od tega, za kakšno odločitev gre. Glede finančnih odločitev imava jaz in Martin končno besedo, pri kreativnih zadevah je to največkrat Bojan. V principu pa vlada demokracija.
Bojan: Ne vem, ali se nam je že kdaj zgodilo, da bi imeli tako različna navzkrižja interesov, da bi bil potreben veto.
Je med vami prisotno ljubosumje, glede na to, da je Bojan kot pevec frontman skupine?
Kris: Iskreno sem vesel, da nisem na Bojanovem položaju.
Bojan: Včasih bi si želel, da bi bil na kakšnem drugem položaju. Smo pa v zadnjem letu vsem dali zelo jasno vedeti, kakšna je dinamika, da smo bend petih ljudi. Vse obveznosti, kot so intervjuji in podobno, smo opravljali vsi. Tukaj je pet ljudi in pozornost ni več usmerjena le name, tako kot je bila na začetku. Tega smo se znebili in mislim, da med nami ni nobene podlage za ljubosumje. Vsak je na svojem položaju zato, ker je tam najboljši in ker si tam želi biti.
Še zadnje vprašanje, mimo katerega ne moremo. Kdo je samski, kdo je srečno zaljubljen?
Kris in Bojan: Eden je samski, drugi je v zvezi.
6