SiolNET. Trendi Glasba
Vsebino omogoča Ilirija
  • Messenger
  • Messenger
Moroccanoil je uradni partner Evrovizije 2021

Ana Soklič: skrivnost sijočega videza

Ana Soklič
Foto: Bojan Simončič
Vsebino omogoča Ilirija

Pevka Ana Soklič bo Slovenijo na letošnjem tekmovanju za pesem Evrovizije v Rotterdamu zastopala s pesmijo Amen. Z vrhunsko vokalistko smo se pogovarjali o njenih pripravah na nastop na Evroviziji, kjer poleg vokalne interpretacije odloča še obilo ostalih vidikov, podrobnosti, ki so pogostokrat nevidni, a še kako pomemben del celostne predstavitve posameznika. Ko gre za brezhiben videz glasbenikov, pričesko, negovane lase, nastopijo izdelki linije Moroccanoil, ki so tudi letos uradni partner Evrovizije.

Izbor za pesem Evrovizije in profesionalna znamka za lase Moroccanoil spet povezujeta glasbeni in lepotni svet, tudi letos pa se bo v zaodrju trlo njihovih izdelkov. To pa še ni konec: sklenili so dolgoročno partnerstvo, ki velja do leta 2024.

Moroccanoil bo na dogodek poslal svojo profesionalno ekipo, ki bo skrbela za popolne pričeske in inovativne stajlinge nastopajočih. Tako bodo zagotovili, da bo največji glasbeni spektakel sijal v vseh pogledih. Tako ali drugače pa bo sijala tudi prelestna Ana Soklič, s katero smo se pogovarjali o njenih pripravah na evrovizijski nastop.

Moroccan oil

Ana, kako potekajo vaše priprave na letošnjo Evrovizijo?

Priprave na letošnjo Evrovizijo so že kar peste. Na prvem mestu mi je najbolj pomembno vzdrževanje dobre pevske kondicije, ki pa se seveda dodobra prepleta z vzdrževanjem čim boljše telesne in fizične pripravljenosti. Eno brez drugega ne gre. Vsakodnevna skrb zase je ključnega pomena.

Del brezhibnega nastopa na odru je poleg vokalnega nastopa, koreografije, spremljevalnih elementov tudi vizualna podoba glasbenika. Pomemben spremljevalec vaše brezhibo urejene podobe na odru so tudi izdelki Moroccanoil. Katere izdelke iz njihove ponudbe uporabljate in kako pogosto?

Ana Soklič Foto: osebni arhiv Da, res je! Z izdelki Moroccanoil sem se srečala že pred časom. Gre za naravnost fantastično linijo za nego las, ki bogati in hrani lase od znotraj navzven. Izdelke Moroccanoil uporabljam tedensko, v uporabi imam kar nekaj produktov – od najbolj pomembnega šampona in balzama "repair in volume" do hranljivega olja za lase, ki poskrbi, da se konice las ne cepijo.

Naravnost obožujem tudi masko "Intense hydrating mask", ki še tako slab dan za lase (bad hair day, op. p.) v hipu spremeni v čudovitega. Pri srcu pa mi je tudi "Moroccanoil dry texture spray", ki las ne obteži, vedno pa jim doda volumen in čudovit lesk.

 

Kako sicer na splošno skrbite za svoje sijoče, zdrave lase, imate kakšne posebne rituale? Je to za vas meditacija?

Zanimivo vprašanje. Sama se vedno rada ozrem za žensko, pri kateri takoj vidiš, da skrbi za svoje lase. Dolgi lasje so nam ženskam lahko vedno v ponos in veselje, seveda pa je potrebno za njih tudi skrbeti in jih negovati. To pa vzame nekaj časa, to je dejstvo! Nega je tako ključnega pomena, izjemen pomen pa predstavlja tudi vsakodnevna prehrana, koliko ur spanca si privoščimo na noč, kako si pomagamo, da se čimbolj razbremenimo stresa in vsakodnevnih skrbi. Vse to na koncu šteje in se odraža tudi na lasišču in laseh.

Kakšen je vaš ritual umivanja las – ali tudi takrat, misleč da vas nihče ne posluša, radi zapojete? Ali lase tudi termično obdelujete ali takrat uporabljate kakšno posebno nego?

(smeh, op. p.) Drži! Vedno rada zapojem, se poigram z raznoraznimi vokalnimi frazami, sploh v prostorih, kjer malce odmeva, takšne pa so tudi kopalnice (smeh, op. p.). Trudim se, da lase pustim kar se da pri miru in v stiku z naravnim. Če je le mogoče, jih ne navijam oziroma ravnam, če pa že, pa seveda predhodno uporabim tudi temu primerne produkte, ki lase v osnovi vsaj malo zaščitijo. Odlično je tudi, da jih sem in tja pustiš, da se posušijo na zraku, še posebej poleti je tega več.

Ana Soklič Foto: Bojan Simončič

S kakšno pričesko se sicer počutite najbolj samozavestni?

S spuščenimi lasmi, kjer vsak pramen zaobjame poletni piš vetra in ga le-ta oblikuje po svoje. Ko veš, da se lasje dobro počutijo, padejo tako, kot si ti želiš, kjer so lasje na otip močni in gosti. To vse pa se ponavadi zgodi takrat, ko nimam na urniku preveč obveznosti, takrat je tudi manj stresa v telesu, temu pa sta seveda najbolj hvaležna tako sama koža kot tudi lasje in lasišče samo.

Ste v mladosti eksperimentirali s frizurami? Ste imeli odštekana obdobja ali ste prisegali na uglajene, lepe, dolge lase?

Po pravici povedano nisem nikoli eksperimentirala s pričeskami. Vedno sem bila pristaš dolgih las, nekako imam pri sebi občutek, da dolgi lasje še bolj poudarijo gracioznost ženske in jo delajo ženstveno. Ne vem. Po drugi strani obožujem izgled ikone Audrey Hepburn, ki si je kasneje v svoji karieri privoščila tudi "Pixie Haircut", s katerim je bila tako čarobna in omamna. Manj je več, ostaja moj moto, tudi kar se tiče samih las. Čimbolj naravno se na koncu kar obrestuje.

V svetu šovbiznisa so urejenost, celostni paket, vizualna podoba posameznika, glasbenika še kako pomembni. Vam je to kdaj v breme ali se vam to zdi kot samoumeven del posla, nekaj, kar ste vzeli v zakup?

Ja, imate še kako zelo prav! Mislim, da sem vzela v zakup. Je del posla, hočeš ali nočeš. Je pa res, da sem dostikrat tu in tam kar malce nataknjene volje, saj imam partnerja, ki ima tako popolne lase (smeh, op. p.). Gosti so, ne mastijo se, ravno prav se obrnejo, tako da frizura "stoji". In še nič mu ni treba narediti za to – pa recite, da to ni krivično (smeh, op. p.)! Veliko časa ima tako prihranjenega, medtem ko sem jaz še vedno v kopalnici, on uživa na sončku in me čaka. Nepojmljivo (smeh, op. p.)!

Ana Soklič Foto: Bojan Simončič

Koliko vpliva imate sicer sami na vašo vizualno podobo, s katero se boste predstavili na Nizozemskem?

Nekaj vpliva imam. Zdaj smo tudi že določili, da bo moja podoba v Rotterdamu prevladovala v nežni sveži beli barvi, ki mi je tudi izjemno pri srcu, saj se v belini in zemeljskih odtenkih sploh na odru počutim naravnost odlično.

Koliko časa vzame ena takšna vizualna priprava na nastop, kot je letošnja Evrovizija, konkretno – na dan samega dogodka?

Odlično vprašanje. Hm, odgovor, ki bi bil tukaj najbolj na mestu, je – kar nekaj časa. Če želiš, da je na koncu vse tako, kot je treba, vzame veliko časa. Vse podrobnosti štejejo. Običajno gre zgolj za masko, torej urejen make-up z vsem, kar spada zraven, sem in tja zgostitev trepalnic, dobra ura in pol. Pri pričeski je odvisno od tega, ali bodo lasje ravni, v tem primeru morda vzame malce manj časa, če so skodrani, pa toliko več. Vsega skupaj dobri dve uri, dve uri in pol, upoštevati je treba še oblačenje, nakit, zadnje popravke.

Če vse to prevzame masker/frizer, se človek malce razbremeni in se v tistem času tudi toliko spočije. V kolikor delaš vse sam, pa ostaja dejstvo, da se včasih izvajalci že od doma odpravimo malce utrujeni od urejanja, kar je logično. Čaka nas še ure in ure komunikacije s stranko, z ljudmi, kje je še nastop in interpretacija, zaradi katere si se navsezadnje sploh odpravil od doma. Včasih mi je naravnost smešno, ko slišim ljudi, ki rečejo, bo prišla in nekaj odpela, češ kaj pa je to takšnega! No, žal ni tako enostavno (smeh, op. p.).

Ste mnenja, da v današnjem glasbenem svetu dajemo preveč poudarka na videz, celostni paket posameznika in premalo na tisto, kar bi moralo najbolj šteti – vokal in interpretacijo glasbenika?

Celotni paket šteje, žal živimo v časih, kjer eno brez drugega ne gre. Mislim, da smo ljudje radi urejeni, urejena ženska se lahko kvečjemu dobro počuti v svoji koži, njeno notranje počutje pa seveda regulira prav vse, kar je na površju. Vsebina se mi še vedno zdi ključnega pomena. Bo že držalo, da se prevečkrat slednje bolj kot ne izgublja oziroma daje na stranski tir. To mi predstavlja veliko škodo in nesrečo za ta svet, saj je ravno vsebina tista, ki človeka ohranja pri mentalnem zdravju. Ne vem, kam plujemo. Z vsakodnevno uporabo številnih socialnih omrežij je mnogo dobrega po mojem mnenju razvrednoteno, tudi teženje k najbolj všečnim podobam, za katerimi stojijo ob strani raznorazni filerji, šablone obrvi in ostalo. Priznam, moti me, menim, da to ne predstavlja nič kaj spodbudnega, sploh za mlajšo generacijo in vseh tiste, ki šele prihajajo. Velja se vprašati, ali se Evrovizija v svojem bitu dandanes še vedno drži tiste glasbene prvinskosti ali pa gre že za prevelik šov, kjer odloča vse drugo kot glasba? Da, želela bi si, da bi še vedno bil največji poudarek zgolj na glasbi in njeni sporočilni vrednosti. Prepustiti se tokovom in se obenem truditi na vsakem koraku, tako ostajajo edine možnosti.

Ana Soklič Foto: Bojan Simončič

S čim ste sicer v teh dneh najbolj zaposleni?

Z mnogimi stvarmi sem zaposlena v tem trenutku, nekako mi je najmanj všeč oziroma ljubo delati deset stvari hkrati, kar pa ta posel na žalost tudi zahteva. Odgovornost do sponzorjev, delovanje na socialnih omrežjih, raznorazni intervjuji, tudi obdelovanje fotografij, ki na koncu pristanejo na socialnih platformah ... Da ne govorim o rednih vajah, tako glasovnih kot tudi fizično kondicijskih, in pa seveda delo na vsakem posameznem dogodku, nastopu, ki ga je treba vedno obravnavati posamično, celostno. Seveda pa se mora človek na koncu ukvarjati tudi z birokracijo, ki je v našem poklicu tako kot povsod drugod neizbežna.

Včasih si rečem, kako odlično bi bilo, da bi lahko zgolj kreativno ustvarjala, pisala novo glasbo, besedila, nastopala. Pa žal ne gre tako, povsod moraš zagrabiti, če želiš, da bo na koncu celota delovala.

Že imate v mislih končno "podobo", tako vizualno kot tudi zvočno, vašega nastopa? Jo lahko delite z nami?

Glede slednjega žal še ne morem podati končnih izjav. Z ekipo konstantno delamo na podobi, tako zvočni kot tudi vizualni, tako da bo verjetno mnogo bolje, da o slednjem spregovorim, ko bodo stvari dozorele.

Ste že bili na Nizozemskem? Vas bodo na Evroviziji spremljali tudi člani družine?

Na Nizozemskem še nisem bila, močno pa se bojim, da zaradi pandemije, ki je v svetu, morda sploh ne bom videla Rotterdama in njegove okolice. Zaenkrat je rečeno, da bomo tako vsi izvajalci kot tudi vse ekipe strogo varovani in brez možnosti izhodov iz hotela. Vsakodnevna testiranja bodo redna praksa, zna biti tudi, da bomo na koncu res kot v nekem milnem mehurčku, čemur se bo potrebno prilagoditi. Moja družina me bo spremljala od doma, verjetno bodo s kokicami navijali iz domačega naslonjača (smeh, op. p.).

Ana Soklič Foto: Bojan Simončič

Kaj pa konkurenca, ste jo že preverili?

Veste, da še nisem uspela pretirano preveriti same konkurence. Enostavno ni časa. Videla sem zgolj francosko predstavnico in švedsko žensko vokalno skupino The Mamas, ki so mi zelo všeč. Francozinja mi je prav tako pri srcu, sploh njen moderni koncept šansona in večno legendarne Edith Piaf.

Katera država je po vašem mnenju favorit za zmago?

O, težko vprašanje, bi morala poznati vse, da bi sploh lahko podala kak odgovor. Ne vem, težko reči, Evrovizija je zanimiva stvar. Šteje še mnogo drugega kot sama skladba in nastop, žal je temu tako. Nekatere države vlagajo precej bajne denarje tudi v samo video produkcijo, v socialna omrežja in marketing. Vsako leto je tako, glavne stavnice so plačljive, ljudje, nekateri blogerji, ki delajo reklamo tudi za vse kandidate, so prav tako plačljivi. Težko je reči, da je to sploh še tekmovanje, saj je izid pogojen s kar nekaj faktorji, ki so naslonjeni na finančna sredstva vsake posamezne države. V težkih časih živimo in delujemo.

Kako obremenjeni ste s pritiskom glede tega, kako se bo pesem uvrstila?

S tem se zaenkrat še ne ukvarjam, saj je na vsakodnevnem spisku toliko stvari, ki jih moram opraviti, če želim, da ta vlak pluje naprej s karseda močno paro. Seveda bi si želela dobro uvrstitev tako kot vsak izvajalec. Več kot to, da se bom skupaj z ekipo potrudila, da izpeljem nastop na karseda profesionalni ravni, žal ne morem obljubiti.

Ana Soklič Foto: Bojan Simončič

Imate kdaj tremo? Evrovizija 2021 v Rotterdamu bo potekala v okrnjeni obliki zaradi omejitev, ki so posledica pandemije covid-19, so v začetku februarja sporočili organizatorji. Letošnja Evrovizija bo drugačna, kot smo jo poznali v preteklih letih, tudi z omejenim številom gledalcev v živo. Kaj to pomeni za vas? Boste zaradi tega svoj nastop izpeljali pod manjšim pritiskom?

Mislim, da ne bom pod manjšim pritiskom. Nemogoče! Še vedno bo toliko in toliko obveznosti vsak dan, intervjujev, skice dvorane sem že uspela videti, resnično je ogromna, trema bo tako v vsakem primeru prisotna. Tremo imam vedno, menim, da je slednja tudi zdrava, saj te pripravi na to, kar te čaka. Um in telo sledita. Z nekaj treme je tako na koncu sam nastop lahko morda še bolj dovršen. Ljudi brez treme v tem poklicu ne poznam veliko. Bo že držalo, da je nekaj zdrave treme nekaj dobrega in spodbudnega.

Predstavljate se s sporočilno močno in iskreno pesmijo. Kje, kdaj in kako je nastalo besedilo zmagovalne pesmi?

Uf, tukaj pa bi se lahko pogovarjali ure in ure in ne bi prišli do konca (smeh, op. p.). Enostavno gre za proces v ozadju, kjer čez čas vidiš, da se na koncu stvari kar sestavijo in poklopijo. Vmes te prevzame, no, vsaj mene, tisto dobro znano malodušje, da iz slednjega ne bo nič, ampak je potrebno kar vztrajati, ne gre drugače. Popisani listi oziroma bolje rečeno zvezki zapolnijo delovno mizo in celotno ozračje, vmes so nujni sprehodi, neprespane noči, ko se premetavaš levo in desno in celo noč poslušaš tone in lestvice, refrene, ki si jih prejšnji dan napisal. Tako da od tiste noči nimaš kaj veliko (smeh, op. p.).

Kdaj in kako sicer nastajajo vaša besedila?

Zdi se mi, da je to že poklicna deformacija – veliko bolj pozorna sem postala na raznorazne izreke, recimo v filmih, knjigah, ostalih medijih. Veliko si zapisujem, čim več poskušam brati ...

Ana Soklič Foto: Bojan Simončič

Kdo v glasbenem svetu je za vas največju navdih?

Vedno so moj največji navdih ljudje, ki znajo povedati zgodbo. To ni tako enostavno, ne zgodi se vsakič, četudi delaš in se trudiš. Einstein je dobro dejal: "Make it simple, but not too simple!" To je resnično najtežje!

Ne moremo brez vprašanja epidemije novega koronavirusa, ki je v zadnjem letu zaznamovala življenje vseh nas. Kako ste vi preživeli zadnje leto in kako je situacija vplivala na vas v osebnem in nenazadnje tudi v glasbenem smislu?

Situacija s covid-19 nas je vse dodobra pretresla in na nek način, hočeš ali nočeš, tudi spremenila. Sama sem kljub vsemu skušala ostati kar se da aktivna skozi celo leto. Vesela sem, da se mi je lansko leto, ki je bilo najbolj kritično, zgodilo toliko nastopov in dogodkov. Tukaj sem resnično hvaležna vesolju, samo upam lahko, da se bo vsaj približno tako dobro tudi nadaljevalo. Živim na robu gozda v sožitju z naravo in ravno ona je tista, ki me je vedno znala pozdraviti. Če sem ji sama to tudi pustila.

Glede na aktualno situacijo z odpovedjo lanskega Evrosonga  bo letošnji nastop v resnici vaša druga priložnost? Vam je danes kaj žal, da se niste mogli predstavitvi z lansko zmagovalno pesmijo Voda oziroma kako danes gledate na situacijo v lanskem letu?

Hm, kakšno zanimivo vprašanje. Ja, lansko leto je bilo zelo drugače. Na nek način morda še lepše, saj zmage na Emi resnično nisem pričakovala. Vse se je dogajalo na bolj naravni ravni. Letos sem absolutno pogrešala glasbene kolege, s katerimi načenjamo tisoč in eno temo, ki nas zaobjema v tem poslu. Nihče lani še ni nosil mask, letos pa je bila celotna ekipa v maskah in na varnostni razdalji. Težko je v popolni meri tako videti izraze na obrazu, kaj si kdo misli, prisotna je neka oddaljenost, ki se je z besedami ne da dobro opisati. Seveda bi se želela lani predstaviti s svojo skladbo Voda, ki bo v meni ostala za vedno. A čas gre naprej, treba se je prilagoditi in stopiti na nove poti. Povsod pa je treba znati prepoznati upanje in dobro, to se mi zdi najlepša iztočnica za prihodnost.

Ana Soklič Foto: Bojan Simončič

Na svoji glasbeni poti ste naleteli na številne ovire. Iz katere ste se največ naučili?

Še vedno se učim, vsak dan. Morda ne smeš čisto vsega ves čas jemati resno. Priznam, da mi slednje dostikrat predstavlja težavo, saj glasbo in umetnost jemljem kot nekaj najbolj resnega v življenju. Sam šovbiznis pa dostikrat predstavlja mnogo zamahov z roko, stvari si ne smeš preveč jemati k srcu ... Na kateremkoli projektu, dogodku, nastopu se dela – čisto vsakič je vpletenih toliko in toliko ljudi in popolnoma vsak človek šteje in tvori celoto. Tega se je potrebno zavedati, ceniti vsako pomoč kot suho zlato in znati reči "hvala" in "prosim". To sta dve diamantni cvetlici, ki nikdar ne gresta iz mode!

1 / 10
2 / 10
3 / 10
4 / 10
5 / 10
6 / 10
7 / 10
8 / 10
9 / 10
10 / 10
delitve: 1
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin