Timon Šturbej: Tam je prisotna še ena druga patologija

V Posledicah ste igrali negativca Želeta in za vlogo prejeli vesno. V Jezdecih igrate povsem drugačen lik, prijaznega in iskrenega Tomaža. Ste namenoma tako izbrali, da vas ne bi popredalčkali?

Ne, mislim, da sem imel tako srečo, da sem dobil priložnost prikazati dve tako diametralno nasprotni vlogi. To je za igralca zmeraj izziv, hkrati pa tudi nagrada.

Poglejte napovednik:

Vaš lik govori s prleškim naglasom. Koliko dela ste morali vložiti v to, da ste ga usvojili?

Pravzaprav je šlo v to ogromno, ogromno truda. Že na vajah smo začeli sodelovati z lektorjem Gašperjem Lovrencem, ki je sicer tudi igralec. Potem smo s Petjo (Labovićem, soigralcem iz Jezdecev, op. a.) vadili več mesecev in midva sva se tudi zasebno trudila tako govoriti. Vsi bližnji so naju imeli že poln kufer, če se lahko tako izrazim, za kar se jim opravičujem. Ampak to je bilo nujno za verizem v tej vlogi.

Moram reči, da res deluje naravno, ko rečete povitica, kar je ena izmed bolj znanih posebnosti prleškega narečja, ker je povsod drugod to potica.

Ampak je genialen izraz, ker se med peko povija, tako da ima smisel.

Kako je bilo voziti chopper?

Osebno sem vozil samo navadni moped, česar sem vajen. Ko sem odraščal, sem imel na morju en prav tak Tomosov avtomatik in ga vozil povsod, kamor sem šel, tako da sem bil precej vešč. Petja je imel tukaj precej težjo nalogo, saj se je moral naučiti voziti tudi motor.

Foto: Janez Stucin/Slovenski filmski center - SFC

Ste se počutili varno?

Da, absolutno.

Ste se ga tudi sami naučili popravljati?

Ne, to pa ne. S tem je bilo sicer precej dela med snemanjem. Sem se pa naučil za prizore v filmu uporabljati cirkularko oziroma krožno žago in tudi variti.

Ko se je motor pokvaril, je zanj torej poskrbel mehanik?

Da, na snemanju je bil mehanik prisoten ves čas, da je lahko takoj vskočil s popravili, ko se je kaj pokvarilo. In pri tako starih mopedih je bilo to pogosto

Kaj zasebno raje vozite, motor ali avto?

Avto. Motorja sploh ne vozim, pa tudi tisti moped na morju se je pokvaril. Sicer je lepo voziti motor, ampak je tudi malo nevarno. Po mestu grem vedno s kolesom.

S Petjo Labovićem sodelujeta že od gimnazije. Kako je to vplivalo na razvoj likov in samo izvedbo filma?

Pravzaprav se poznava že od plenic oziroma še od prej, ker sta bila tudi najina očeta sošolca na gimnaziji in najboljša prijatelja. Tako da tega odnosa ni bilo treba gojiti za vlogo, ker je bil že prisoten.

Petja Labović in Timon Šturbej na ljubljanski premieri filma Jezdeca Foto: STA/Katja Kodba

Ali je igrati ob dolgoletnem prijatelju podobno kot igrati z očetom?

Morda še malo bolje. Tam je prisotna še ena druga patologija, ker je tukaj nekako bolj enakovreden odnos.

Kako je sicer imeti očeta za sodelavca? Si izbirata predstave skupaj ali je to zmeraj v rokah režiserjev?

To je zmeraj v domeni režiserjev in vodstva gledališča. Režiserji včasih izkoristijo to za dodatno dinamiko.

Kakšna je razlika med igro za oder in pred kamero? Kako jo vi občutite?

Nekako je zelo podobno, nekako pa precej drugače. Kamera omogoča bolj intimen vpogled, bolj subtilno igro. Vidimo lahko čustva in reakcije, ki jih v gledališču ne moremo izkusiti na tak način. Hkrati je gledališče bolj performativno in omogoča bolj divji izraz.

Kako je bilo v tej luči sodelovati v predstavi Party, ki je priredba filma?

Zanimiva izkušnja. Pravzaprav se s filmom nisem pretirano obremenjeval, ker je šlo za režijo Ivice Buljana, ki pri projektih zmeraj išče nekaj nepričakovanega. Se mi pa zdi morda težje delati predstavo ali tekst, ki je kulten ali ima neko posebno mesto v gledališkem prostoru, kot pa predstavo po predlogi filma, ker je gledališki izraz tako drugačen, da se zmeraj išče nekaj povsem drugačnega.

Ste med pripravami pogledali film in pa izvedbo vašega lika tam?

Da, vsekakor. Cillian Murphy je super igralec, ampak Ivico so zanimale druge stvari.

Ste sicer oboževalec Cilliana Murphyja?

Da, velik oboževalec, on je posnel nekaj neverjetnih filmov, od Batmana do Zajtrka na Plutonu, pa seveda serijo Birminghamske tolpe in film Oppenheimer, ki prihaja letos.

Foto: STA/Katja Kodba

Kako pa je v odnosu med serijami in filmom? Vam daljše obdobje razvoja lika prinese boljši vpogled vanj?

Jaz mislim, da je tako. Serije so vnesle to, da je mogoče razviti dolgotrajen proces in pokazati več plasti lika kot v krajšem formatu, ampak osebno še nisem imel izkušnje, da bi igral vlogo oziroma lik, ki bi imel tak lok.

TV-produkcija v regiji je v vzponu, ali vas je zamikala vrnitev na male ekrane?

Vsekakor me zanima. V kratkem bom najbrž snemal film v Pragi. Stvari se odpirajo, ampak to so redke priložnosti, saj smo omejeni z našim jezikovnim prostorom.

Na Berlinalu ste bili vzhajajoča zvezda. Kako je to vplivalo na vašo kariero? Sploh ob pandemiji, ki je udarila prav takrat.

Zelo nas je skrbelo, ali festival sploh bo, ali bo v živo ali zgolj prek spleta, potem pa smo imeli srečo, da smo se vsaj povabljeni lahko udeležili festivala. Ta izbira pomeni veliko čast in veliko nagrado, ki prinaša znatno večjo prepoznavnost v mednarodnem prostoru. Tega se dolgo nisem zavedal, dokler se nisem na filmskem festivalu na Lopudu pogovarjal z nekimi ameriškimi producenti, ki so vedeli zame prav zaradi tega.

Trendi Mladega Slovenca uvrstili med vzhajajoče igralske zvezde

Pa je to privedlo do kakšnih ponudb za vloge?

Mogoče ne neposredno, sem pa dobil več avdicij in, kot sem omenil, ljudje me bolj poznajo.

Prvo nagrado ste prejeli že v gimnaziji, je bilo to tisto, kar vas je spodbudilo k študiju igre?

Morda mi je dalo dodatno spodbudo, ampak že pred tem sem se zaljubil v gledališče in se želel ukvarjati s tem. Poleg tega sem bil brez drugih idej glede tega, kaj bi počel (smeh, op. a.).

Z Anjo Novak v filmu Jezdeca Foto: Janez Stucin/Slovenski filmski center - SFC

Katere predstave načrtujete v kratkem?

Več njih, tudi v Drami, ampak trenutno sem osredotočen na predstavo v Mini teatru, kjer Ivica Buljan režira predstavo Angeli v Ameriki avtorja Tonyja Kushnerja, po kateri je bila tudi posneta znana serija za HBO. Premiera je načrtovana za maj in tega se že zelo veselim.

Kaj pa film? Omenili ste Prago, kaj pa pri nas?

Kasneje letos bom nastopil v novem filmu Darka Štanteta Izgubljeni sin. Gre za manjšo vlogo, ampak z Darkom se poznava že iz Posledic, tako da se tega zelo veselim. Pred kratkim je bila v Talinu premiera filma Zbudi me v režiji Marka Šantića, v kateri igram eno od večjih vlog in ki bo, upam, kmalu prišel v naša kina. Še eno manjšo vlogo imam v filmu Janeza Burgerja Opazovanje, ki tudi še ni dokončan.

Vaš polbrat Svit se je tudi podal v igralske vode. Mu pri tem stojite ob strani z nasveti?

Vsekakor mu stojim ob strani. Če bo potreboval kakšen nasvet, mu bom seveda na voljo. Ampak je svoj človek, in to talentiran, tako da si bo po moje sam izbral svojo pot in jo izpeljal.

Torej ne načrtujeta skupnih projektov?

Načrtujeva jih ne, če bo tako naneslo, pa super.

Oglejte si še:

Novice Po babici gre na jug še dedek: "Takrat je bila vojna, zdaj pa korona" #video #foto

Trendi Evropski oskar za slovenski film: "Prepričal je s temo preslišanih ženskih glasov"