Četrtek, 19. 10. 2017, 17.26
7 let, 2 meseca
Prebujanja: nov slovenski film, poln znanih obrazov
Na slovenska filmska platna prihaja težko pričakovana slovenska celovečerna drama Prebujanja, v katerem se prepletajo zgodbe treh parov, dogajanje pa je omejeno zgolj na njihove spalnice.
"Kako bi bilo fino narediti film, ki bi se dogajal samo v spalnicah, kjer se pari prebujajo. Seveda se niso prebudili le fizično, ampak tudi kot ljudje. Ker velikokrat zaspimo, se prepozno zbudimo in vidimo, da smo zaspali," opis filma Prebujanja začne režiser Peter Bratuša, ki je zgodbo napisal s Špelo Levičnik Oblak.
Scenarij se jima je porodil med pisanjem drugega scenarija, med ustvarjanjem zgodbe treh parov na pragu štiridesetih let, ki jih počasi zalezuje kriza srednjih let, pa sta že dobila ideje za glavne igralce. Teh je šest: Katarina Čas in Jurij Zrnec, Saša Pavlin Stosić in Sebastian Cavazza ter Jana Zupančič in Primož Pirnat.
Igralci v družbi režiserja in scenaristke
"Gre za občutek, da bi moral ta lik igrati ta človek. Ne znam argumentirati, zakaj, preprosto se mi utrne, da bi Katarina to odigrala dobro, Primož to in da bosta liku dala nekaj več," razlaga Peter, ki z nasmehom na obrazu pove, da je v 30 letih, odkar je v tem poslu, med snemanjem tega filma užival kot še nikoli.
Jurij iz sebe potegnil temačno plat, v kateri je užival
In res, lik zajedljivca Marcela, ki si ga je Bratuša zamislil za Jurija Zrneca, mu je bil pisan na kožo.
"En košček tega v meni gotovo je. Zdi se mi, da moraš kot igralec imeti širok razpon ali pa biti toliko iskren do sebe, da znaš v sebi najti tudi temno stran, ker jo ima vsak, v to sem prepričan. Odvisno le, koliko jo spustiš z verige. Žal je v meni tudi malo Marcela, zato znam v tem tudi uživati, žal. Tega so bolj deležni domači, je pa treba znati nehati pravočasno," je razkril Jurij.
Katarina Čas in Jurij Zrnec v novem slovenskem celovečercu
Jurij je z vlogo Marcela pokazal svojo temnejšo plat.
Sebastian je eden redkih igralcev, ki nima težav z gledanjem sebe na ekranu.
Sebastian Cavazza pravi, da vlogo, ki mu jo ponudi Peter Bratuša, vedno z veseljem sprejme, tokrat tudi zato, ker je videl, kdo bodo njegovi soigralci. Je pa tudi eden redkih igralcev, ki se pride pogledat na filmsko platno.
Kot igralec se je vedno težko gledati, ker vidiš, kaj bi lahko še naredil. Ampak za razliko od kar precej kolegov in kolegic sem se navadil. Oziroma grem pogledat film. Gledati sebe na ekranu se nam igralcem zdi tako, kot bi športnik gledal posnetek tekme; tukaj sem zajebal, tukaj bi lahko prej ... pač gledaš te stvari. Ko vidiš izdelek, pri katerem veš, da si dal vse od sebe, si lahko malo bolj miren, a povsem miren nisi nikdar.
Njegovo igranje pokomentira tudi njegov oče, legendarni Boris Cavazza. "V glavnem reče, da je bilo zanič. Večinoma samo žali (smeh, op. p.). No, ampak z leti je postal veliko bolj prijeten. Seveda se pogovarjava, vedno, o vsem. Največkrat se strinjava, da se ne strinjava."
Utrinki s snemanja:
Prizori iz filma:
Ve, da ne bo podiral rekordov
Bratuša film opisuje kot mainstream dramo, za katero ve, da ne bo podirala rekordov, bo pa dala marsikomu misliti o odnosih v svojem življenju. "Zelo prijetno bi bil presenečen, če ga bo gledalo 200 tisoč gledalcev (smeh, op. p.)."
Eden od dobrih znakov je bil, ko je Špelin (scenaristka, op. p.) sin, ki je star 25 let, ko je pogledal film, rekel - lahko si predstavljate, da ga pri 25 letih zelo zanima, kaj se dogaja ljudem pri 40 letih -, da se da čisto super gledati ta film. To je bila ena najpomembnejših kritik.
Svoje filme sicer težko gleda, pravi, čeprav si je Prebujanja ogledal že vsaj 50-krat ali 60-krat. Na projekciji za novinarje ga je zanimalo predvsem, kako ga bo gledati v družbi ljudi, ki ga še niso videli.
Režiser Peter Bratuša in scenaristka Špela Levičnik Oblak
Za snemanje porabili 14 dni
Film so posneli v 14 snemalnih dneh, vsak par je za svoje prizore potreboval štiri dni. Snemali so v treh različnih spalnicah, od katerih je ena pripadla hotelu Union, druga kostumografinji filma, tretjo pa je ponudil kar režiser sam.
"Ni prvič, da sem za snemanje žrtvoval stanovanje. Nisem najbolj vesel, a je produkcijsko tako najbolj preprosto speljati. Jaz razumem, če bodo kaj zrušili ali razbili," je pojasnil Peter, ki je za čas snemanja v svoje stanovanje naselil Katarino in Jurija.
Glede na to, da so se omejili zgolj na tri sobe, so porabili minimalna produkcijska sredstva, je razložil Sebastian in dodal zanimivo primerjavo:
Za en tak film bi bil v tujini potreben letni proračun celotnega slovenskega filmskega centra. Če vzamemo za primer sceno v filmu Klub golih pesti v baru za mizo; mi bi to sceno posneli v petih urah, oni pa so jo snemali en teden.
Sebastian še pravi, da je film Prebujenja duhovit in na trenutke lahkoten, pa tudi zelo težek in mračen.
Zgodbo treh parov, ki jih na koncu spet poveže zadnji pretresljivi prizor filma, si lahko na slovenskih filmskih platnih ogledate od 26. oktobra.