OCENA FILMA: Purana na begu

"Purani so neumni. Zelo neumni. Purani so tako neumni, da mislijo, da je kmet njihov prijatelj." S temi nič kaj spodbudnimi besedami svojo vrsto opiše puran Reggie – glavni junak animiranega celovečerca Purana na begu (Free Birds). Puran Reggie ima prav, toda pri tem pozabi omeniti še nekatere druge, enako pomembne značilnosti svojih sorodnikov: purani niso niti smešni niti prikupni, nič. Še letati ne znajo. In zdaj so o teh puranih posneli risanko, ki bi jo lahko opisali z enakimi besedami.

Za trenutek se vrnimo k našemu osrednjemu pernatemu junaku. Reggie (Owen Wilson/Miha Rodman) je bil od nekdaj drugačen puran. Še vedno je neumen in dolgočasen, vendar drugačen (tako kot so bili drugačni polž Turbo, mišek Remi in mravljinec Z). Hudega mu vendarle ni. V nasprotju s svojimi neumnimi sorodniki ima to srečo, da ga hiperaktivna in hipernadležna hčerkica ameriškega predsednika izbere za purana, ki ga bo njen očka ob zahvalnem dnevu pomilostil.

Reggie prispe v Camp David, kjer spozna še bolj čudaškega purana Jaka (Woody Harrelson/Uroš Buh) – vodjo in edinega člana puranje osvobodilne fronte. Puranji različici kavboja Woodyja in Buzza Lightyeara (oziroma še bolje: Billa in Teda) odkrijeta napravo, s katero odpotujeta v leto 1621, ko naj bi prebivalci ameriških kolonij praznovali prvi zahvalni dan. Njuna naloga: umakniti purane s tradicionalnega prazničnega jedilnika in jih zamenjati s picami.

Prav ste prebrali – picami. Risanka nas že takoj na začetku opozori na zgodovinske netočnosti v zgodbi, izjema so samo govoreči purani – ta del naj bi bil popolnoma resničen. Ustvarjalci si domišljajo, da so si na ta način zagotovili odpustek za vse nesmisle, ki sledijo v nadaljevanju filma in ki ne bodo begali samo odraslih, temveč tudi malčke. Zgodba ne seže dlje od osnovne premise in ne premore niti ene izvirne ideje. Rezultat je 90 minut brezglavega tekanja (purani pač ne letajo), ki ga prekinjajo sentimentalni vložki, prežvečene šale in niti ne tako zelo prikrito oglaševanje.

Film naj bi bil animirana komedija. Potrdim lahko samo to, da je animiran, in še to bolj slabo. Divje purane iz preteklosti so morali našemiti v ameriške staroselce, drugače bi si bili med seboj preveč podobni. Njihovo statično perje je videti kot bombaž. Še bolj bode v oči površno animirana okolica. Gozd je nenavadno barvit, vsaka drevesna krošnja je odeta v svojo barvo – zeleno, rumeno in rdečkasto rjavo. Enako velja za grmičevje. Če lahko purani govorijo, so lahko tudi v naravi združeni različni letni časi!

Sporočilo filma je podobno nedodelano kot zgodba in animacija. O hkratnem propagiranju vegetarijanstva in izdelkov hitre prehrane (ki na takšen ali drugačen način temeljijo na koruzi) nima smisla izgubljati besed. Jaku, čudaškemu puranu št. 2, je v izvirniku glas posodil Woddy Harrelson, sicer zaprisežen vegetarijanec. Z igralcem imava nekaj skupnega. No, če bi srečal Reggieja in Jaka, bi ju kljub temu pojedel. Kar tako, iz maščevanja, pa čeprav bi ju takoj zatem izbruhal.

Purana na begu sta tako postana in neužitna, da ne bosta teknila niti največjim ljubiteljem perutnine. Ta del je popolnoma resničen.