Nedelja, 13. 8. 2023, 9.43
1 leto, 2 meseca
Nagrada za film o "srbskem Černobilu", pri njem sodelovali tudi Slovenci
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,66
Jurij Drevenšek, Dragan Bjelogrlić in Predrag Miki Manojlović v filmu Varuhi formule
Na mednarodnem filmskem festivalu v Locarnu, ki se je s podelitvijo nagrad sklenil v soboto, je posebno nagrado, zelenega leoparda, ki je namenjen filmom s poudarkom na okoljski tematiki, prejela srbsko-slovensko-črnogorsko-makedonska koprodukcija Varuhi formule v režiji Dragana Bjelogrlića.
Igralec in režiser Dragan Bjelogrlić je scenarij napisal z Vukom Ršumovićem in Ognjenom Sviličićem po resnični zgodbi o "srbskem Černobilu", ki jo je v romanu Primer Vinča (Slučaj Vinča, 2017) obudil Goran Milašinović.
Snemanje na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani
Film v koprodukciji produkcijske hiše Perfo so lani snemali tudi v jedrskem reaktorju Instituta Jožef Stefan v Ljubljani. Član mednarodne igralske zasedbe je slovenski igralec Jurij Drevenšek, v filmu pa igrajo Bjelogrlić, Predrag Miki Manojlović, Alexis Manenti, Radivoje Raša Bukvić, Lionel Abelanski, Ognjen Mićović, Anne Serra, Jeremie Laheurte in drugi. Film sklene pesem Put, ki sta jo skupaj ustvarila Magnifico in Konstrakta.
Film govori o nesreči leta 1958 v Vinči, zaradi katere bi lahko izgubilo življenje šest raziskovalcev. "Varuhi formule je predvsem zgodba o izjemni človeški humanosti, ki jo je navdihnilo resnično dogajanje iz leta 1958," je o filmu zapisal režiser.
Poglejte napovednik:
Kaj se je zgodilo v Vinči?
Potem ko je predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito 17. maja 1958 slovesno s pritiskom na gumb v okviru jugoslovanskih jedrskih sanj zagnal prvi raziskovalni jedrski reaktor Vinča pri Beogradu, se je še isto leto, 15. oktobra, na tem reaktorju zgodila nesreča. Šest srbskih znanstvenikov je bilo podvrženih smrtonosnemu radioaktivnemu sevanju. Ker so se zavedali, da obsevanim v Beogradu ne bodo znali pomagati, so vseh šest takoj odpeljali na zdravljenje v pariško bolnišnico Fondation Curie.
Tam zdravniki v želji, da poskusijo rešiti življenja, niso imeli druge izbire, kot da se odločijo za eksperimentalno zdravljenje, presaditev kostnega mozga. Tega so mladim raziskovalcem darovali prostovoljci, Parižani, ki so zaradi nevarnosti takšne operacije takrat tvegali tudi svoja življenja. Tako je bila v tej pariški bolnišnici prvič v zgodovini izvedena transplantacija kostnega mozga.
Glavno nagrado, zlatega leoparda, na 76. festivalu v Locarnu je prejel film z angleškim naslovom Critical Zone iranskega režiserja Alija Ahmadzadeja. Film o vsakdanu prekupčevalca mamil iz Teherana v kriptičnih podobah reflektira življenje v državi, kjer svoboda ni samoumevna.
