Ljudje danes pričakujejo, da bo glasba brezplačna

Radiohead in Nine Inch Nails sta samo dve od skupin, ki so želele svojo glasbo približati ljudem, in sicer tako, da sta preskočili založbe in skladbe ponudili neposredno prek spleta. Leta 2007 so Radiohead iz protesta svoj album In Rainbows izdali na spletu brezplačno, pri tem pa poslušalcem ponudili možnost, da za album plačajo toliko, kolikor mislijo, da si zasluži.

A pred kratkim je pevec skupine Thom Yorke za Guardian povedal, da se boji, da je skupina s tem zgolj pomagala velikim korporacijam, kot sta Apple in Google, da do konca razvrednotijo glasbo. "Korporacije morajo stvari stalno spreminjati v izdelke, ki jih potem kupimo. Le tako lahko ohranijo vrednost svojih delnic. A s tem, ko glasbo in časopise dojemajo zgolj kot vsebino, ki pomaga prodajati izdelke, vsebina sama ostane brez prave vrednosti." Radiohead so z brezplačnim albumom morda zadovoljili apetite oboževalcev, a hkrati je brezplačna glasba postala nekaj, kar oboževalci pričakujejo, če že ne kar zahtevajo, pišejo v The Verge.

Danes je brezplačnih spletnih storitev za glasbo, proti katerim so se še pred leti založbe strastno borile, ogromno: YouTube, Spotify, Vevo, Pandora … A te brezplačne storitve glasbenike plačujejo izjemno slabo. Glasbeniki, kot so Coldplay, Adele in Tom Waits, zato sprva svoje glasbe niso želeli ponuditi pri ponudnikih, kot je Spotify, saj so zaslužki, ki so odvisni od količine oglaševanja na strani, res nizki.

A po drugi strani so velike podpornice tovrstnih storitev prav založbe, ki so se po desetletju boja proti spletnim piratom sprijaznile z usodo in začele podpirati inovativne storitve, ki se ne razlikujejo bistveno od spornega Napsterja. Založbe se danes zavedajo, da je denarja v glasbeni industriji manj in da se to še nekaj časa ne bo spremenilo, zato poslušalcem rajši ponujajo skladbe po smešno nizkih cenah, kot pa da za njih ne dobijo ničesar.

Popuščajo pa tudi glasbeniki – Metallica, ki je nekoč vodila kampanjo proti Napsterju, zdaj svojo glasbo za drobiž ponuja na Spotifyu, vdali pa so se tudi Colplay in Adele. In model očitno vsaj delno deluje, saj se je lani glasbeni trg povečal prvič po letu 1999.

A zaslužki glasbenikov od posnete glasbe so skromni. Linda Perry, avtorica skladbe Beautiful, ki jo prepeva Christina Aguilera, je za 12,7 milijona predvajanj prek storitve Pandora zaslužila samo 350 ameriških dolarjev oziroma 269 evrov. Glasbeniki se zato vračajo h konservativnim modelom trženja glasbe, tudi Trent Reznor iz skupine Nine Inch Nails, ki je leta 2008 podobno kot Radiohead na spletu brezplačno ponudil album raperja Saula Williamsa. Za album, ki ga je sicer sam financiral, je razočarano ugotovil, da je samo 18 odstotkov od 150 tisoč ljudi, ki so si album naložili, zanj tudi plačalo.

Reznor se je zato lani odločil, da novi album ene od svojih skupin How to Destroy Angels ponudi kar prek založbe Columbia Records, na Facebook pa zapisal: "Povsem neodvisno izdajanje glasbe ima veliko prednosti, a tudi precej pomanjkljivosti." Reznor meni, da sicer res nihče ne zna napisati takšnih skladb, kot jih zna on, da pa so na založbah zaposleni ljudje, ki jim gre bolje od rok marketing, nekaj, česar on in njegova skupina ne obvladajo.