Kraak & Smaak: "Vedno se razveselimo napitnine"

Kraak & Smaak je trio glasbenih producentov iz nizozemskega Leidna, ki ga sestavljajo Oscar de Jong, Mark Kneppers in Wim Plug. V četrtek bodo premierno nastopili v Kinu Šiška. Na vprašanje, česa točno bomo deležni, Wim odgovori: "Nastop bo energičen, predvsem pa dinamičen, saj se bomo sprehodili od elektra do housa, od breakbeata do funka in nazaj. Ob koncu nastopa boste hlastali za zrakom." Več o njihovih začetkih, glasbeni nostalgiji, komercializaciji ter prihajajočem albumu si preberite v spodnjem intervjuju.

Kraak je vrsta kitajskega porcelana, ki so ga nizozemski umetniki uporabljali pri ustvarjanju tihožitij, Smaak pa je del pogovornega slenga, ki pomeni "čutiti privlačnost do nekoga, gojiti čustva poželenja do neke druge osebe". Z drugimi besedami, vas vzburja porcelan? Zanimiva izpeljanka, vendar pa se naše ime na Nizozemskem nanaša na pregovor, ki pomeni hrustljav in okusen obenem. Na kratko, pregovor pomeni nekaj, kar je lepo in zabavno. Vsemu navkljub se mi zdi, da si nam priskrbel ime za novi album: "Horny for porcelain".

Ime skupine se lahko (ne)namerno interpretira kot Crack & Smack. Ste bili kdaj deležni negativne konotacije zaradi asociacije na droge? Gre za zadevo, ki občasno priplava na površje predvsem v angleško govorečih državah. Sicer pa se ime ni nikoli povezovalo s takšnim pomenom, niti se s tem nismo pretirano ukvarjali. Navsezadnje večina ljudi meni, da je ime preprosto kul, vztraja, se zapiše v misli ljudi, kar je dobro za našo glasbo.

Zasedba Kraak & Smaak se prvič omenja leta 2003, ko ste javnosti predstavili nekaj prvih singlov. Kaj ste počeli pred skupno potjo, kako ste se spoznali? Poznali smo se že prej, vendar kot didžeji. Mark je imel tiste čase že uspešno DJ-kariero na Nizozemskem, medtem ko je Oscar študiral glasbeno produkcijo na priznani univerzi Conservatory. Wim je bil tudi priznani DJ z redno službo. Združila nas je želja, da bi poleg vrtenja glasbe tudi producirali. Javnosti smo postregli z ogromno skladbami, vendar smo bili prepričani, da smo lahko še veliko boljši. Soočili smo se z dejstvom, da si prednost kot DJ pridobiš le z izdajo avtorskih pesmi. Začeli smo ustvarjali, samo da bi videli, kam nas bo vse skupaj pripeljalo. Kliknilo je in kmalu je bila pripravljena prva skladba. Poslali smo jo založbam in kot prva je zagrabila angleška založba Jalapeno Records.

Odrasli ste ob vinilnih ploščah, pred leti ste presedlali na cedeje, oba formata sta del stare šole. Slovenski DJ Umek pravi, da je napredek elektronske glasbe mogoč le v digitalnem svetu. Se strinjate? Z bolečino v srcih se moramo strinjati z vašim elektronskim strategom. Digitalna platforma je popolnoma predrugačila poklic didžeja. Pred desetimi leti smo na nastope prihajali s torbami, polnimi vinilk, nekatere izmed njih so bile čiste eksluzive. Danes je vse dosegljivo povsod, v vsakem trenutku. Dobra stran tega je, da hrbet ne trpi več, zadostuje že USB-ključek ali namizni računalnik. Digitalna doba je odprla svet novih možnosti za kreativnost didžeja ter producentov. Studijsko opremo si lahko privošči vsak, tudi tisti z malce manj denarja. Delček stare šole ohranjamo s tem, da vsako noviteto izdamo tudi na vinilni plošči.

Bi lahko rekli, da ste že odkrili zvok Kraak & Smaak, ali še vedno razvijate osebnost skupine? Kaj definira srce vaše glasbe? Pravzaprav se še vedno razvija, pravzaprav mislim, da tega dela ne bomo nikoli končali. Za to sem izredno hvaležen, saj bi sicer lahko že končali svojo profesionalno pot. Naša glasba se giblje v nekem širšem okviru, znotraj katerega je mogoče prav vse. Posledično je eklektična – zmes številnih glasbenih stilov, tekoča, obenem pa ohranja svoj značilen zvok. Všeč nam je toliko različnih stvari, da se nam zdi popolnoma naravno poskusiti vse to vključiti v svoje končne izdelke. Glede na to, da so v zasedbi tri osebnosti, lahko vsakič pričakujemo povratne informacije z različnih zornih kotov. To ni preveč uporabno, ohranja pa neko ostrino.

Kako bi svojo glasbo opisali prijateljsko razpoloženemu Nezemljanu, ki mu angleščina ne bi bila povsem tuja? Po idealnem scenariju bi morala glasba zaobjeti vse jezike, premagati jezikovne ovire. On ali ona bi moral le prisluhniti našim albumom, jih preprosto začutiti.

Plesna revija IDJ vas opisuje kot bend, ki ga preprosto morate videti nastopati v živo. Je bil korak od vrtenja glasbe proti živim nastopom nameren ali nekaj, kar se je preprosto zgodilo? Ko smo izdali svoj prvi album, so bili nekateri prepričani, da bi morali poskusiti nastope v živo. V tistem času je bilo več didžejev kot albumov, zato so bili živi nastopi nadgradnja, ustvarili so razliko. Na žuru, namenjenemu izdaji plošče, smo oblikovali majhno skupino, zadeva je delovala in odločili smo se, da nadaljujemo. Od takrat do danes se je bend neverjetno razširil, k sodelovanju nam je uspelo privabiti največje nizozemske glasbene zvezde, nastopali smo po vsem svetu, obiskali največje festivale in opravili s kar dvema ameriškima turnejama.

Številne skladbe z vašega prvenca Boogie Angst so se znašle v TV-serijah Talenti v belem, Moški v krošnjah ter Kaj je z Brianom? Pomeni komercializacija dandanes edini način preživetja? Uvodne špice v naštetih serijah še ne pomenijo, da smo se odločili za popolnoma komercialno pot. Gre predvsem za to, da si bil izbran, ker si naredil nekaj, kar nečemu ustreza. Seveda tovrstno pojavljanje pomaga pri finančnem položaju skupine, prodaja zgoščenk je v zadnjih letih skokovito porasla. Za obstoj moraš najti druge vire zaslužka – skupina nam namreč omogoča preživetje, ne gre za nekakšen hobi. V ospredju je še vedno dovršeno nastopanje, film, televizija in serije pa seveda pomagajo. Če si glasbeni velikan, bo vse teklo kot namazano, pri nas je za zdaj še malce drugače. Vsakokrat smo veseli dodatne napitnine.

Veliko uspešnih didžejev ter glasbenikov pravi, da nimajo osebnega življenja; vsakdan je posvečen izključno karieri. Ste vi drugačni in kako? Pred nekaj leti smo bili še razmeroma brezskrbni, lahko smo počeli, karkoli smo načrtovali in želeli. Danes imamo vsi majhne otroke, čas ni več tako prilagodljiv, potrebno je predhodno načrtovanje. Vse se spremeni, vse postane drugačno, ampak ne nujno manj ambiciozno. Ljudje z "redno službo" morajo prav tako uravnotežiti vsakdan. Naša zgodovina razkriva, da se ne zanašamo na uspehe, ampak nadaljujemo delo. Kljub temu da se naša glasba spreminja – iz organske, funky breakbeat, lounge do veliko bolj elektronskega house zvoka – je vedno obstajal avtentičen zvok K & S, ki je imel možnosti v plesni in pop glasbi. Prav zaradi tega dejstva nam ni treba v treh letih iztisniti vsega, v kar so prisiljeni številni producenti plesne glasbe.

Predelali ste uspešnice številnih glasbenih velikanov, med drugim Jamiroquaia, Maxwella, Fedde le Granda. Načrtujete še kakšno podobno sodelovanje? Zagotovo. Smo na polovici priprav svojega novega albuma, ki ga bomo izdali v tem letu. Končni izdelek bo v primerjavi s svojim predhodnikom malce bolj "hišno" obarvan, gre za naraven razvoj skupine. Znova sodelujemo z Benom Westbeechom (vokalist pri uspešnici Squeeze Me’ fame) – singel The Future is Yours lahko pričakujete konec marca – ter britanskim vokalistom Samom Duckworthom. Pravkar smo končali izredni remiks pesmi Kill for Love ameriške zasedbe Chromatics, sledijo pa še remiksi čeških prijateljev, zasedbe Monkey Business.

Nam lahko zaupate prvo besedo, ki vam pade na pamet, ko zaslišite ime Slovenija? Zeleni dresi vaše nogometne reprezentance. Ne vprašajte me, zakaj (smeh). V Ljubljani smo sicer že nastopali kot didžeji, tokrat se bomo prvič predstavili z bendom. Nastop bo energičen, predvsem pa dinamičen, saj se bomo sprehodili od elektra do housa, od breakbeata do funka in nazaj. Ob koncu nastopa boste hlastali za zrakom.