Klemen Klemen po infarktu: Kot da bi malo sebe dobil nazaj

S Klemnom Klemnom smo se dobili v slaščičarni Viki, trnovski instituciji, primerni priložnosti. Klemen je namreč ta teden praznoval 40. rojstni dan, zato se je spodobilo, da priložnost, preden se odpravi na svojo rojstnodnevno zabavo na Dolenjskem, zaznamujemo s tortico. Trnovski ninja bo sicer 4. septembra v Kinu Šiška predstavil svoj tretji album S3P, na katerem je, kot pravi, veliko gostujočih glasbenikov, večina jih bo nastopila tudi v Kinu Šiška. Od njegovega zadnjega albuma Hipnoza je minilo 12 let, vmes pa se je Klemnu zgodilo ogromno. Bil je maser ženske rokometne reprezentance, imel poškodbo možganov in preživel štiridnevno komo, pred dobrim mesecem pa še srčni infarkt. A kot pravi sam, se počuti odlično.

Zdaj ste raper pri 40. Ste si kdaj mislili, da boste pri teh letih še rapali oziroma celo izdali album?

Pravzaprav sem si mislil, da ga bom pri 39 (smeh). Že ko sem bil mlajši, sem ves čas govoril, da bom vse življenje raper, tudi ko bom že hodil s palico, bom še vedno rapal. Za zdaj, kot kaže, kar lezem tja. Vse gre po načrtu.

Vrnili ste se približno v istem času kot Dr. Dre. Ste gledali njegov film Straight Outta Compton?

Sem, povabili so me iz Kina Bežigrad, hvala jim in še kaj me povabite (smeh). Film mi je bil všeč, bom pa malo na pamet rekel, da so morda pretiravali v tem, kako dobri so bili NWA. Zdi se mi, da so se jim dogajale tudi kakšne hujše stvari, kot so prikazane v filmu. Všeč mi je bilo, da so po tem, ko so se že sprli, imeli med sabo toliko ljubezni, da so se vseeno poklicali.

Bi imeli dovolj materiala, da bi po svojem življenju posneli film?

Da, že zdaj je materiala za 15 filmov … Šalim se, a v vsaki šali je nekaj resnice.

Od zadnje plošče je minilo 12 let in seveda se vsi sprašujemo, kaj vse se vam je zgodilo v tem času. Ste še maser?

Sem, ampak trenutno ne masiram v nobenem salonu, tudi pri ženski rokometni reprezentanci sem nehal delati …

Koliko časa ste masirali rokometašice?

Približno tri, štiri leta, potem pa so nastali nesporazumi med mano in selektorjem.

Kaj se zgodilo?

Bilo je res brez zveze, sprla sva se na fotografiranju z maskoto. Neprimerno se je vedel do mene, sam pa sem se tudi neprimerno odzval. Verjetno pa ni bil samo v tem razlog in je že bilo tako namenjeno, čeprav smo se imeli super z dekleti, predvsem na potovanjih.

Kje vse ste bili?

Najdlje smo bili v Belorusiji, v Minsku. Zelo so mi bila všeč ta potovanja po Evropi in malo zunaj nje. Če bi jih dlje časa masiral, bi morda leteli še kam bolj daleč (smeh).

Katera dogodivščina vam je najbolj ostala v spominu?

Seveda sem kupoval plošče, kamorkoli smo prišli, ko smo bili na Nizozemskem, pa nas je takratni selektor povabil na golf. Prav golf smo igrali! Dobre, super stvari so se nam dogajale. Od takih najelitnejših hotelov do tistega v Minsku, kjer je ena od rokometašic dobila noht v solati. No, saj to se verjetno lahko zgodi kjerkoli, ampak upam, da se bolj malokrat.

Ko ste začeli rapati oziroma izdali svoj glasbeni prvenec Trnow stajl leta 2000, ste že bili maser.

Tako je, leta 1997 sem začel delati pri Olgi Davidovi. Ona me je naučila športne masaže, sem pa res malo zamujal v službo in to ji ni bilo všeč. Saj razumem, pri masaži tega res ne smeš početi, ker te čakajo stranke in ni lepo.

Zakaj ste zamujali?

Jaz sem tak zaspanec. Nerad zamujam, ampak se je že tako obrnilo. Potem me je priporočila Maksimu Krilovu, kjer sem delal nekaj let. Bil je res super in me spodbujal k nadaljnjemu izobraževanju, da sem naredil tečaj refleksivne masaže stopal in limfne drenaže.

Potem sem pa izdal album in kar naenkrat mi je bilo preveč vsega. Najbrž me je zmedla slava, to, da si znan. Nisem več čutil sebe, preveč smo tudi pohajkovali naokrog. Še kilo sem dobil in potem smo se v salonu sporazumno razšli.

Ste poskusili živeti od glasbe?

Sem, ampak saj vemo, da pri nas ne moreš živeti od glasbe.

Na začetku glasbene kariere vam je šlo verjetno dobro, Trnow stajl je bil zelo dobro prodajana plošča.

Na začetku je kar šlo, sicer pa se finančno včasih težko prebijam. Res je tudi, da nimam redne zaposlitve. Vesel pa sem, da sem v teh 12 letih, ko nisem izdal nobene plošče, sploh še imel kakšen nastop. Včasih recimo tudi po tri mesece nisem imel nastopa in sem dajal na kupček račune, enkrat so mi celo izklopili vodo. To mi je čudno, voda je osnovna dobrina, pravica vsakega človeka, ampak tudi to ti lahko naredijo v tem "fafing brothers" sistemu. Potem sem kdaj dobil nastop in plačal za nazaj. Tako sem včasih jedel fižol, kdaj pa sem si lahko privoščil tudi zrezek. Nikoli pa nisem bil lačen, če sem bil, sem si rekel, da malo hujšam.

Ste pa vmes ves čas masirali?

Niti ne, mislim, nikjer nisem bil redno zaposlen, delal sem občasno po salonih, da sem dobil nekaj denarja. Danes, ko pogledam nazaj, sem dal kar precej denarja za alkohol in travo. Nisem vsak dan pil, ampak če takole pogledaš, gre za te stvari kar veliko denarja. Zdaj, ko tega ne kupujem več, kar malo prihranim. Pravzaprav gre danes moj denar v lešnike, orehe in avokado. Po infarktu sem začel bolj zdravo jesti.

Kdaj ste imeli infarkt?

Pred kakšnim mesecem in pol. Zdaj se počutim še bolje kot prej, kot da bi malo sebe dobil nazaj. Pred 11 meseci sem tudi nehal piti alkohol, po infarktu pa se mi tudi ni zdelo pošteno do srca, da bi kadil toliko kot sem prej, od 12 do 20 džojntov na dan. Še vedno mislim, da ima marihuana svojo zdravilno moč, vendar mi je všeč tudi to, da imam za zdaj malo premora.

Ste dobili obvod?

Ne, imam pa zdaj žilno opornico. Malo mi ni všeč, da sem zdaj na zdravilih, ki jih moram jemati vsak dan. Vsaj kakšno leto. Zdravniki so sicer rekli, da bi jih moral do konca življenja, ampak jaz raje pojem grmado kopriv, kot da vzamem aspirin. Zdaj jem tablete za redčenje krvi, tablete za žilno opornico in še tablete proti holesterolu.

Tudi holesterol so vam odkrili? Kako to?

Holesterol je deden ter posledica stresa in načina življenja. Zvečer, ko prideš domov, se naješ klobas, preveč kadiš … Po mojem mnenju so bili to stari grehi, zdaj sem začel na novo. Že ko sem nehal piti, sem začel nekako na novo živeti, ampak je bilo kar stresno.

Življenje brez alkohola je bilo stresno?

Da, ko sem hodil ven s prijatelji in jih gledal, kako pijejo. Zdelo se mi je, da nekaj zamujam v življenju, mislil sem si, da so zabavni, ker pijejo, ampak zabavnost, pogum in življenje so v tebi. Alkohol je samo prevara, misliš si, da si zaradi njega zabavnejši, ampak te zgolj pretenta.

Vam je hudo, da boste 40. rojstni dan praznovali brez alkohola?

Nikakor, super mi je! Nič ne zamujaš v življenju, če ne piješ, in super mi je, da bo tako, kot ko sem bil mlajši. Šel sem ven in nisem nič pil, pa sem bil vseeno najbolj nor. Super mi je, da bom zdaj to doživel v treznem stanju. Ne tako kot takrat, ko sem bil pijan in sem potem ob treh zjutraj klical ljubice in nisem znal ničesar povedati. Iskal sem pogum v alkoholu. Trezen povej, kar imaš povedati!

Bi rekli, da ste zdaj kot prerojeni? Od žganja in trave k avokadu in oreščkom?

Da, res. Tak sem bil že, ko sem bil mlajši, šele pri 21 sem začel piti in kaditi, prej sem bil zelo proti. Doma smo imeli težave z alkoholom in vedno sem govoril, da ne bom nikoli pil. Ampak nikoli ne reci nikoli. Potem sem jaz postal tisti, ki je začel preveč piti. Očitno sem zato, ker sem relativno pozno začel, kot kakšen otrok želel vse nadoknaditi.

Pa se vse te spremembe v vašem življenju poznajo tudi pri skladbah na novem albumu?

Ne, novi album je skupek vsega, kar sem napisal v zadnjih 12 letih, novejših izkušenj mi še ni uspelo opisati. Imel sem že ideje, da bi pisal o tem, kako sem bil v komi, ampak bomo videli, kakšne teme se mi bodo še odpirale na novo.

V resnici bi moral napisati kakšno pesem o tem, kako sem nehal piti alkohol. Vem, da je v Sloveniji in po vsem svetu alkohol zelo problematičen, in rad bi razložil, kaj sem na novo spoznal.

In kaj ste spoznali?

Alkohol zamegli tvojo lastno presojo in izkrivi resničnost. Rad bi razložil ljudem, zakaj se jim to dogaja in zakaj se vrtijo v začaranem krogu … Zato, ker ne stopijo ven.

Ko ste bili štiri dni v komi, ste imeli precej nenavadne, grozne sanje.

O tem bi najraje posnel film, tako da scenaristi in producenti, javite se!

Nekdo vas je rezal v teh sanjah?

To ste pa narobe slišali. Nihče me ni rezal, so me pa zbadali z iglo v srce. Bila je neka zdravnica, ki je sicer delala v kliničnem centru, ampak v mojih sanjah se je doma ukvarjala z alternativnimi metodami, kot da bi na meni želela delati poskuse. Mogoče so mi dobro hoteli, ampak v sanjah je šla z ogromno, konjsko injekcijo skozi moje srce.

V kakšnem kontekstu se je to dogajalo?

Sanjal sem, da smo bili v neki vasici, mimo katere je tekel potoček. Mene so iz njihove hiši preselili v oddaljeno, zapuščeno gospodarsko poslopje, ki je imelo tri neprijavljene mlajše stanovalce, žensko in dva moška, ki niso hodili v nobeno šolo. Ves čas so me imeli zvezanega, bil sem nepremičen, oni pa so se psihično izživljali nad mano.

Zraven potočka je bila ribogojnica, v njej pa pomoli, na katerih so bila človeška trupla. Te so mleli in dajali ribicam kot hrano, s čimer so tudi uničili dokaze. Sumljiva zadeva.

Zanimivo pa je bilo to, da se je zdravničina družina v neki hiši dobivala z mojo družino, za katero sem bil jaz ves čas neviden. Na neki točki je nastopila moja odločitev, da se vrnem k svoji družini, in takrat sem se zbudil iz kome.

Kaj vas je naučila ta epizoda?

Vedno pravim, da se v življenju stvari zgodijo tako, kot se morajo. Ne bi rekel, da je to usoda. Te stvari so mi pomagale, da ozavestim svoje življenje. Bilo je, kot da sem vse to že vedel, opisoval v svojih pesmih, ampak tega nisem živel. Po infarktu sem se nehal obremenjevati z določenimi stvarmi, prej sem vedno hotel vsem ustreči, zdaj pa znam reči tudi ne.

Tega me je naučil infarkt. Manj se vznemirjam.

Zdaj ste že nekaj dni 40-letnik, ki je pravkar preživel infarkt. Kako se počutite?

Počutim se odlično, tudi zaradi moje resničnosti. Po komi sem bil res zmeden, ker to je poškodba možganov, zmanjšale so se mi kognitivne sposobnosti. Ker sem imel težave s koncentracijo, sem v Sočo hodil na rehabilitacijo. Osebje v Soči je bilo super, od mojega zdravnika Klemna Grabljevca do psihologinje Maje Sagadin in vseh preostalih, ki so sodelovali pri moji rehabilitaciji. Reševal sem sudoku, ker spodbuja povezave med možganskimi sinapsami, naslikal svojo prvo sliko na platno ter si spet nabral fizično in psihično kondicijo.

Ste se tudi osebnostno spremenili?

V svojem bistvu se nisem spremenil, vendar ne dajem več prednosti istim stvarem kot prej. Pa ne da bi bil zdaj drug človek, isti sem, se pa spremenijo pomeni, to, čemu daješ prednost.

Prej ste omenili, da je bila za vas slava, ki jo je prinesel album Trnow stajl, precej stresna. Danes, ko sva tukaj v trnovski slaščičarni, ste prava zvezda, gospe vas ogovarjajo, hvalijo, pravzaprav sva glavna atrakcija slaščičarne. Zdi se, da v tej prepoznavnosti danes uživate?

Zdi se mi, da ko si odrasel in zrel, tako tudi deluješ v odnosu do drugih. Če postaneš znan, ko sam s sabo še nisi zadovoljen ali ko pri sebi še nimaš razčiščenih stvari, te vse to samo še bolj zmede, začneš še bolj dvomit o sebi. Ko mi je kdo rekel, da sem posnel dober album ali pesem, sem začel razmišljati, ali mi laže in zakaj mi laže. Te dvomi te pripeljejo do tega, da si ves čas pod stresom, ker misliš, da to ni res. Danes veliko lažje sprejmem pohvale in ne dvomim več toliko o sebi.

Novi album Klemna Klemna lahko poslušate na Deezerju: