Kako je pank pomagal osamosvojiti Slovenijo

18. oktober 1977: V Gimnaziji Moste je prvič nastopila pankerska skupina Pankrti. Takrat se je Slovenija srečala z začetkom alternativnega gibanja, ki je imel močne družbene in kulturne, pa tudi politične konotacije. To so bili časi, ki jih je v zborniku 25 let punka pod Slovenci: Punk je bil prej filozof Tine Hribar opisal kot svinčene, sive in težke.

Pank se je pri nas pojavil v času, ko je bilo v državi zelo malo prostora za sistemsko nepredvideno in nepredvidljivo. Zato je bil njegov pomen predvsem v širjenju avtonomnega prostora za svobodno delovanje in ustvarjanje zunaj uradnih institucij, je leta 1984 zapisal Gregor Tomc, sociolog in soustanovitelj Pankrtov ter pisec njihovih besedil.

Pank je razburkal samoupravni socializem

V času, ko je prvič nastopila  pankovska skupina Pankrti, je bila država zasidrana v ideoloških obrazcih samoupravnega socializma, nekonkurenčnega gospodarskega sistema in nepreglednega delovanja političnega sistema, kjer se je odgovornost posameznika izgubljala, je v zborniku Punk je bil prej zapisal zgodovinar Božo Repe.

Klici po pluralizmu

V tem času in vzdušju se je v Ljubljani, pa tudi širše po Sloveniji, z nastopom panka in razvijanjem novih glasbenih oblik, slikarstva, gledališča, literature, vstopom novih medijev v poznih sedemdesetih in v začetku osemdesetih začela razvijati alternativna scena. Klici po pluralizmu, političnem in družbenem, so bili glasni, besni in inovativni. Pogledi na družbeno in politično vzdušje kritični.

V alternativo je bilo prepuščeno vse, za kar znotraj uradnih institucij in dominantne kulture ni bilo prostora. Kultura je tako predstavljala azil, kjer je bilo dovoljeno izreči stvari, ki se jih sicer v politiki ni smelo.

Pank se je pojavil v 70. letih, v času "potrošniškega titoizma". To je bil čas "navideznega relativnega obilja na eni strani in prisilnega socialno-političnega miru ter kulturnega in medijskega konformizma na drugi strani. To idilo cesarjevih starih novih oblačil sta pank in nato Laibach radikalno razkrinkala in razbila, potem ko jo je načel Buldožer z albumom Pljuni istini u oči," pravi nekdanji panker, zdaj pa novinar in glasbeni producent Igor Vidmar.

Ob panku še Laibach

Ob panku se je leta 1980 pojavila skupina Laibach (sprva kot Laibach Kunst), ki se je leta 1984 še z drugimi akterji združila v umetniško gibanje NSK. Pomembna vloga v alternativni ljubljanski sceni je pripadla tudi Stopoteki, Disku FV (ŠDK Forum), Škuc in drugim posameznikom, skupinam in prostorom.

Alternativno gibanje so interpretirali teoretiki, zbrani predvsem okoli revije Problemi, medijsko pa so jo podpirali predvsem Radio Študent, Tribuna in Mladina.

Pank je povedal, da je cesar nag

Pank se je pojavil v 70. letih, v času "potrošniškega titoizma". To je bil čas "navideznega relativnega obilja na eni strani in prisilnega socialno-političnega miru ter kulturnega in medijskega konformizma na drugi strani. To idilo cesarjevih starih novih oblačil sta pank in nato Laibach radikalno razkrinkala in razbila, potem ko jo je načel Buldožer z albumom Pljuni istini u oči," pravi nekdanji panker, zdaj pa novinar in glasbeni producent Igor Vidmar.

Pank je imel pri nas neredko neposredno politično sporočilo in da je bil pravzaprav zelo politično gibanje, poudarja nekdanji kitarist pank benda Berlinski zid, danes novinar in urednik Miha Štamcar.

Oblast se je bala sprememb, ki so se začele kazati s pankom

Da je imel pank pri nas neredko neposredno politično sporočilo in da je bil pravzaprav zelo politično gibanje, poudarja nekdanji kitarist pank benda Berlinski zid, danes novinar in urednik Miha Štamcar.

Za to trditev, pravi, je več dokazov. "Po eni strani v samih besedilih bendov, po drugi strani v publikacijah, ki so izhajale tisti čas. Oblasti so pankerje zapirale iz političnih razlogov. V naci-pankovski aferi zaradi ustanavljanja politične stranke, v mojem primeru zaradi grafita Dol z rdečo buržoazijo, v primeru Igorja Vidmarja zaradi značke, na kateri je bil prečrtan kljukast križ … Bali so se sprememb, ki so se s pankom prvič začele zares kazati."

Družbena gibanja kot generator sprememb

Preplet umetnosti, kulture in teorije s konkretnimi zarezi v neposredno družbeno resničnost je bil v zgodovini Slovenije edinstven primer, poudarja Vika Potočnik, ki je bila v tistem času politično aktivna v Zvezi socialistične mladine Slovenije, od leta 1986 pa še v zvezni skupščini.

Preplet umetnosti, kulture in teorije s konkretnimi zarezi v neposredno družbeno resničnost je bil v zgodovini Slovenije edinstven primer, poudarja Vika Potočnik, ki je bila v tistem času politično aktivna v Zvezi socialistične mladine Slovenije, od leta 1986 pa še v zvezni skupščini.

Pankerji so bili proti sistemu

"Sam pank ni bil tako zelo političen, kot se morda zdi danes, toda omogočil je ne le misliti, temveč tudi živeti nekaj drugega, in v tem je bila njegova družbena relevantnost. Pankerji niso uresničevali nekih utopičnih zamisli skupnosti, ampak so preprosto obrnili hrbet večinski družbi. Njihova drža ni bila ne prosocialistična ne protisocialistična, še manj prokapitalistična, bila je le protisistemska, kakršenkoli je pač bil sistem. Bila je veliko bolj spontana, neozaveščeno anarhistična, kot si marsikdo predstavlja danes. In tudi veliko bolj svetovljanska, kot si kdorkoli zamišlja. Pank je bil zame raznoliki krik svobode. Verjetno zato obstaja še danes," poudarja antropolog Rajko Muršič. "Pank je bil zame raznoliki krik svobode. Verjetno zato obstaja še danes," poudarja antropolog Rajko Muršič.

Dovolj liberalni svinčeni časi

"Pank je bil za 80. leta pomemben, ker je v svinčenih časih vladavine Franca Popita ljudem pokazal, da javno delovanje, ki ni sistemsko predvideno, človeka na pripelje nujno v zapor. Je pa res, da so mnogi zbirali pogum za javno delovanje do leta 1991. To, da je v poznih 70. letih v Sloveniji nastal pank (ne na primer na Hrvaškem, v Srbiji ali v Bosni), je bil kazalnik tega, da so bile, primerjalno gledano, politične razmere pri nas bolj liberalne. A tudi kazalnik tega, da je imela mularija v Sloveniji več državljanskega poguma kot drugje v Jugoslaviji," kontekst tega časa opiše Tomc.

Je pa bil pank vedno najprej glasba, tudi poudarja Tomc. Dodaja, da je res, da se v sobi, kjer vlada zarota molka, ena drugačna beseda zdi kot strel iz pištole. V glasbi pa je bilo mogoče izraziti veliko več kot v katerikoli drugi obliki javnega sporočanja in izražanja, je jasen antropolog Rajko Muršič.

Pri nas je s tem led prebil Buldožer. "Rogal se je malomeščanstvu in drugim oblikam človeške zblojenosti. Pankerji so samo nadaljevali isto roganje z bolj elementarnimi sredstvi. Rob izražanja so potiskali do meja mogočega. Besedila so šla do roba – in čez," še pravi.

Pank se je pri nas pojavil v času, ko je bilo v državi zelo malo prostora za sistemsko nepredvideno in nepredvidljivo. Zato je bil njegov pomen predvsem v širjenju avtonomnega prostora za svobodno delovanje in ustvarjanje zunaj uradnih institucij, je leta 1984 zapisal Gregor Tomc, sociolog in soustanovitelj Pankrtov ter pisec njihovih besedil.

"Pank je umrl, ko so začeli razgrajati Laibach"

Ali kot pravi Štamcar, pankerji so povedali, kar so mislili, z besedili, alternativci osemdesetih pa so imeli več medijev, skozi katere so se izražali. "Upal bi si celo reči, da je pank umrl, ko so začeli razgrajati Laibach." Pri tem pa Vidmar poudari, da pank ni bil le glasbena zvrst, temveč vedno tudi način, možnost drugačnega, bolj neposrednega in ostrega izražanja druge in drugačne resnice o družbi in politiki.

Alternativci so pobudo prepustili poklicnim mladincem

O vlogi panka in širše slovenske alternativne scene zadnjih dveh desetletij prejšnjega stoletja pri oblikovanju nove politične resničnosti Slovenije pa Vidmar pravi, da so ta gibanja žal vseeno premalo vplivala na politično podobo novonastale države. "Alternativna scena je pobudo prepustila poklicnim mladincem, ki so se prelevili v liberalne in navadne demokrate. Vse drugo je zgodovina vzpona in padca Slovenije."