Sreda, 26. 7. 2023, 11.19
9 mesecev, 1 teden
Intervju s slovenskim glasbenikom in pevcem Gregorjem Ravnikom
Gregor Ravnik: Na festival grem z mislijo, da glasbo predstavim, ne pa da bi dobil nagrado
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,61
Primorec Gregor Ravnik je najprej začel študirati na dentalni medicini, na sredini svoje medicinske poti pa se je odločil, da bi se vpisal na akademijo za glasbo in začel vzporedno krmariti ta dva študija.
Poleg tega, da je Gregor Ravnik poleg akademske izobrazbe po poklicu tudi zobozdravnik, pa svoje notranje želje po ustvarjanju glasbe, petju in nastopanju ni nikoli opustil. Danes nastopa kot solist in v več skupinah ter odrih, z glasbo in petjem pa je napolnjen njegov vsakdan. Z njim smo spregovorili o dveh zahtevnih končanih študijih, nedavni zmagi na festivalu Melodije morja in sonca, glasbenem ustvarjanju in novem albumu ter tudi o vseh dejavnostih v katere je trenutno vpet. Zdi se, da mlademu in energičnemu Primorcu ob vsem delu primanjkuje časa, a kot pravi sam "se čas vedno najde, vedno je dovolj časa v dnevu, samo če si ga dobro razporediš."
Kako se je začela vaša ustvarjalna pot, ste od vedno vedeli, da želite postati pevec?
Glasba mi je bila doma položena v zibelko, moja mama je profesorica glasbe, tudi oče in sestra se ukvarjata z glasbo. Tako da se je ta moja glasbena pot začela že v otroštvu, in sicer najprej z učenjem klavirja v glasbeni šoli v Kopru. Kot otroci smo sodelovali tudi v kakšnem zboru ali pa peli kje drugje, tako da so učitelji lahko prepoznali, ali imaš potencial oziroma si nadarjen, in nas potem lahko na podlagi tega tudi bolj angažirali za kakšen solo vložek.
Sam pa sem tudi taka oseba, ki se bolje organizira in ureja svoje obveznosti, če vidim, da imam več dela in obveznosti. Potem tudi uspešneje naredim stvari tako na ustvarjalnem področju kot na medicini.
Edina možnost, da petje še naprej gojim in ga nadgrajujem, pa je bila to, da se v glasbeni šoli vpišem v razred solo petja. Tam sem dejansko začel in vzporedno z gimnazijo delal tudi solo petje na glasbeni šoli. Se pa za vpis na akademijo za glasbo nisem odločil po končani gimnaziji, ampak sem nekako šel v medicinske vode. Glasba in ljubezen do nje sta bili velik del mojega vsakdana in zato se bi mi zdela velika škoda, da bi glasbo pustil čisto ob strani.
Ko sem že študiral na dentalni medicini, se je pojavila možnost, da bi šel v razred Pije Brodnik na akademiji za glasbo, in sem si rekel: "Zakaj pa ne?" Tako je nekako ta pot rasla do tega, da je v bistvu iz nekega hobija in ljubiteljstva postala moj drugi poklic oziroma zdaj lahko rečem prvi. (smeh, op. a.)
Ko je Gregor Ravnik že študiral na dentalni medicini, se je pojavila možnost, da bi šel v razred Pie Brodnik na akademiji za glasbo. In rekel si je, zakaj pa ne. Tako je hobi postal njegov drugi poklic, pove mladi primorski pevec.
Iz zaledja Obale ste se torej preselili v Ljubljano?
Da, tako je, doma sem iz Ankarana in sem v Kopru obiskoval šole in gimnazijo, za študij pa sem se preselil v Ljubljano. Na začetku se je bilo težko navaditi na novo ljubljansko okolje, saj mislim, da smo Primorci zelo povezani z morjem in z Obalo. Sem se pa kar hitro navadil. Vse, kar se dogaja, je zgoščeno v Ljubljani, tu je največ projektov, koncertov in nastopov in zdi se mi, da je to kraj, ki tudi meni predstavlja največje središče dogajanja.
Končali ste dva zahtevna študija, kako je bilo usklajevati stvari, poleg tega pa še nastopati …?
Po gimnaziji oziroma srednji šoli sem najprej začel na dentalni medicini, vedno me je zanimala tudi ta pot in naravoslovje, bil sem "odprte glave" tudi na tem področju. Potem pa sem se nekako na sredini svoje medicinske poti in študija odločil, da bi se vpisal na akademijo in še tam vzporedno krmaril ta dva študija. Absolutno ni bilo lahko, potrebne je bilo veliko organizacije, veliko svojih obveznosti moraš nekako pravilno razporediti.
Del časa je bila na vrsti akademija, del časa pa medicina, tudi profesorji so bili razumevajoči in so razumeli, za kaj gre, da je to tudi nekaj, kar me zanima. Mislim, da je bilo tudi za njih res zanimivo, da sem v tistem času delal dva študija. Moram reči, da je kar nekaj pevcev in tudi inštrumentalistov, ki smo vzporedno študirali tako medicino kot glasbo.
Sam pa sem tudi taka oseba, ki se bolje organizira in ureja svoje obveznosti, če vidim, da imam več dela in obveznosti. Potem tudi uspešneje naredim stvari tako na ustvarjalnem področju kot na medicini.
Še posebej študij medicine je kar zahteven, ko se učiš, se moraš osredotočiti le na knjigo in v tistem času početi le to. Morda pa je v tistem času akademija manjši odmik od vsega tega, da se posvetiš nečemu drugemu, zbistriš glavo in se potem vrneš h knjigi in študiju.
Gregor Ravnik je zaključil študij dentalne medicine in študij solopetja na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Pii Brodnik.
Kako pa je zdaj z medicino, ste ta študij in delo v medicini povsem opustili?
Trenutno delujem na obeh področjih, tako da sem nekaj dni na teden tudi v ambulanti, sicer ne cel teden, ker bi mi to vzelo res ogromno časa. Usklajujem tudi to. Študij je bil res zahteven, škoda bi bilo, da bi zdaj to čisto prekinil. Za zdaj se mi to ne zdi potrebno in absolutno uživam, tudi ko sem v ambulanti, ne samo na odru. Usklajujem oboje in nisem še prišel do točke, ko bi moral izbrati med enim ali drugim poklicem.
Od sebe pričakujem, da naredim dober nastop. Pričakujem, da v tistih treh minutah na odru predstavim sebe in svojo skladbo na najboljši mogoč način.
Ste prejemnik številnih pevskih nagrad na različnih državnih in mednarodnih tekmovanjih, nedavno pa ste zmagali tudi na Melodijah morja in sonca. Kako so potekale priprave?
Prvič, ko sem se predstavil na katerem izmed slovenskih odrov, je bilo prav na MMS (Melodijah morja in sonca) in mislim, da je bilo to sedem let nazaj, ko sva v duetu nastopila s kolegico Stefi. Že naslednje leto pa sem nastopil sam in takrat je bil to moj prvi takšen nastop na odru in na festivalu nasploh, takrat sem prejel tudi nagrado za interpretacijo. Melodije morja in sonca so moj začetek v tej zvrsti, v zabavni glasbi, ki sem se jih udeležil tudi zato, da se predstavim širši publiki in tudi kot solist v tej zvrsti.
Vmes sem se udeležil tudi Slovenske popevke. Na vsakem festivalu, ki sem se ga udeležil, sem prejel nagrado. Na popevki sem prvič prejel nagrado za interpretacijo, drugič veliko nagrado po mnenju strokovne komisije in zdaj sem na Melodijah morja in sonca tudi zmagal. To je odlično, saj se mi zdi, da so festivali neko okno za glasbenike, kjer se predstaviš in predstaviš tudi svojo glasbo. Pri nas ni veliko odrov, kjer lahko predstaviš svojo glasbo, in zdi se mi, da so festivali zato lep oder, kjer lahko svoje delo predstaviš publiki, poslušalcem in gledalcem.
Kot solist se je na slovenskih odrih predstavil prav na festivalu Melodije morja in sonca, kjer je letos zmago slavil s skladbo Torek.
Če na takem festivalu na koncu še zmagaš, je pa to tako ali tako nekaj najlepšega. Najpomembnejše pa je to, da nekje predstaviš svojo glasbo. Na festival grem prav s to mislijo, da jo nekje predstavim, ne pa z mislijo, da bi dobil nagrado. Če jo dobiš, si absolutno hvaležen in je to potrditev, da delaš dobro in da je tvoja glasba nekomu všeč. Prvotni cilj pa je seveda to, da svoja avtorska dela nekomu predstaviš.
Kaj meni o festivalu MMS in kakšne načrte ima za prihodnost?
Ste zmago na festivalu MMS pričakovali?
Ne, nikoli ničesar ne pričakujem in zdi se mi, da je to najpomembnejše. Od sebe pričakujem, da naredim dober nastop. Pričakujem, da v tistih treh minutah na odru predstavim sebe in svojo skladbo na najboljši mogoč način. In to se mi zdi najtežje, ker je na televizijskem nastopu in festivalih v treh minutah najtežje dobro nastopiti, saj imaš na eni strani kamere, slišiš se drugače, kot se slišiš, kot če na odru stojiš nekje drugje. Te tri minute na festivalskem odru pa so drugačne kot na primer, če delaš celo predstavo na opernem odru ali drugje, kjer imaš za celotno zgodbo dve ali tri ure časa, tu pa moraš v teh treh minutah vse strniti in narediti kar se da dobro.
To je največji izziv in tukaj je trema tudi drugačna. Sam opazim, da je trema drugačna, kadar nastop traja krajši čas, od tiste, kadar se znajdem na katerem drugem odru.
"Če na takem festivalu na koncu še zmagaš, je pa to tako ali tako nekaj najlepšega. Najpomembnejše pa je to, da nekje predstaviš svojo glasbo. Na festival grem prav s to mislijo, da jo nekje predstavim, ne pa z mislijo, da bi dobil nagrado," o udeležbi na festivalih pove glasbenik, ki se je predstavil že na vseh večjih slovenskih festivalih.
Vseeno pa se zdi, da svoje treme tudi na odrih v živo ne pokažete.
Z leti se ta trema znižuje in zmanjšuje, sam pa vedno pravim, da malo treme mora biti prisotne. Če ni malo treme, je vse samoumevno, na oder greš morda tudi z mislijo "dobro, saj bo". A tisto malo treme ti zadrži adrenalin in pričakovanje in ti da motivacijo, da nastopiš po svojih najboljših močeh. Malo treme mora biti, zagotovo.
Za zmagovalno pesem Torek ste napisali tudi besedilo. Ste navdih črpali iz lastne izkušnje, se radi dotikate ljubezenskih tematik?
Moram priznati, da je zame osebno najtežje napisati besedilo, glasbe niti ne toliko. Glasbo vedno pišemo nekako skupaj, oziroma v tem primeru za moje skladbe neke ideje podata Marko Hrvatin in Mitja Bobič in to jaz potem prilagodim sebi. Napisati besedilo pa je nekaj najtežjega in pri tem si hitro lahko banalen. Slovenski jezik je res lep, a ne želiš biti banalen v tem, kar govoriš in poješ, kar pa se lahko hitro zgodi.
Na letošnjem festivalu Melodije morja in sonca je zmagal s skladbo Torek:
Pri besedilih mi je vedno pomagal Drago Mislej Mef, ki je prispeval večino mojih besedil. Sam sem napisal besedilo za skladbo Torek, no, tudi tu je imel on nekaj prstov vmes.
"Črpam iz izkušenj, iz tega, kar se mi je zgodilo, da lahko potem tisto tudi najbolje predstavim. Zagotovo se moraš najti tudi v drugih besedilih in potem interpretiraš besedilo na način, kot bi ga sam podoživljal. In morda tudi ga."
Črpam pa izkušenj, iz tega, kar se mi je zgodilo, da lahko potem tisto tudi najbolje predstavim. Zagotovo se moraš najti tudi v drugih besedilih in potem interpretiraš tekst na način, kot bi ga sam podoživljal in si morda tudi ga.
Pri pesmi Torek je besedilo takšno, da se lahko v njem najde vsak. Vsakemu se je zgodilo, da ga je morda nekdo zapustil, in se rad predaja nekomu, ki ga ima rad. Zdi se mi, da je to besedilo, v katerem se lahko najde vsak po svoje, saj pušča svobodo tudi pri interpretaciji.
Niso pa Melodije morja in sonca edino tekmovanje, ki ste se ga udeležili. Poleg tega ste se udeležili še Eme, Popevke ...
V bistvu sem nastopil na vseh naših največjih festivalih, na Popevki sva pred tremi leti z dobro kolegico Raiven oba prejela veliko nagrado, ona po glasovih publike, jaz pa nagrado strokovne komisije.
Vsak festival je po svoje lep, tudi Popevka da poseben občutek, kjer te v živo spremlja orkester, to je za vse glasbenike, se mi zdi, res lepo. Tudi band v živo na Melodijah morja in sonca ti da na odru večjo moč. Če je glasba v živo tudi za tabo oziroma s tabo, je to tudi za nas, glasbenike nekaj lepšega in močnejšega.
Vsi pa seveda vemo, da je na Emi na drugi strani tudi cilj, da prideš tudi na nek večji oder in se tam predstaviš ne samo Sloveniji, ampak tudi Evropi oziroma vsemu svetu.
Prihodnje leto januarja bo izšel njegov prvi album, ki bo najverjetneje nosil naslov Med nama.
Kam je usmerjen vaš pogled za naprej, se boste še bolj posvetili glasbenemu ustvarjanju?
Moj prvi cilj je absolutno ustvarjanje svoje avtorske glasbe. Tudi pred Melodijami smo imeli načrt, da posnamemo prvi album, ki bo izšel prihodnje leto januarja. Zdi se mi, da nam je ta zmaga dala še večji zagon, da se konec avgusta zapremo v studio in snemamo naprej. Želim delati novo glasbo, ki bo verjetno izhajala jeseni in do izida albuma, ko bo uzrl luč sveta.
Snemamo pa v Zagrebu pri vrhunskem producentu Miru Buljanu, ki je na primer napisal glasbo za največje uspešnice Tonyja Cetinskega, Toša Proeskega ter številne druge hrvaške in tuje glasbenike ter pevce. Vesel sem, da je nekako videl to našo skupno pot, da bi na koncu naredili skupen izdelek. Tudi Torek je bil posnet pri njem in zdaj se z mojo primorsko ekipo glasbenikov vračamo k njemu, da se zapremo v studio in do konca posnamemo tiste skladbe, ki smo si jih zadali.
Na albumu bodo prisotne skladbe, ki sem jih že predstavil na festivalih, in zagotovo nove, kakšen nov duet, tako da bo nastal en lep izdelek.
Kakšna tematika se bo torej prepletala v pesmih? Najpogosteje pojete o ljubezni …
Vse skladbe govorijo o ljubezni, v večini bo ljubezenska tematika. (smeh, op. a.) Ne bo pa samo ta tematika. Besedilo za eno skladbo je napisala tudi Raiven, ki ima zanimiv slog pisanja besedila, ne ravno tipičen in na prvo žogo. Tukaj se morda pokaže drugačna širina pisanja nekoga. Še naprej bo kakšno besedilo prispeval Drago Mislej Mef, jaz bom napisal še kakšnega, tako da bomo ustvarili komplet.
"Moj prvi cilj je absolutno ustvarjanje avtorske glasbe. Tudi pred Melodijami smo načrtovali, da posnamemo prvi album, ki bo izšel prihodnje leto januarja. Zdi se mi, da nam je ta zmaga dala še večji zagon, da se konec avgusta zapremo v studio in snemamo naprej."
Poleg solo nastopov pa sodelujete tudi pri drugih projektih in zasedbah: Trio Vivere, SNG Opera in balet Ljubljana ter v gledališčih. Kako potekajo vaše priprave in usklajevanja in kaj pripravljate v prihodnje?
Poleti smo dejavni v poletnem gledališču Studenec, kjer poteka lepa predstava, komedija Ko se ženski jezik ne suče. Priprave so potekale nekako že od maja do zdaj, ko se začenja. Od konca julija do polovice avgusta običajno potekajo te predstave. Potem pa se v Operi in na drugih odrih začenjajo že priprave na novo sezono, v Cankarjevem domu septembra pripravljamo muzikal Mala nočna glasba skladatelja Sondheima (ameriški skladatelj Stephen Joshua Sondheim). To je lep projekt, kjer je združenih veliko glasbenikov in drugih ustvarjalcev v okviru Cankarjevega doma in Slovenskega komornega glasbenega gledališča, ki je ustanova, ki deluje na tem področju.
Potem se začnejo že priprave na novo sezono v Operi, ki poteka od oktobra. Usklajevanje vaj je zanimivo, zdi se mi, da je vse lažje, če počneš tisto, kar imaš rad in v kar si zaljubljen. Včasih zna biti študiranje novih likov in vlog ter njihovo postavljanje na oder naporno, ta proces dela in ustvarjanja je najtežji. Ko pa je vse postavljeno, teče in deluje, je vse lažje, takrat lahko tudi sam bolj uživaš.
Poleg solo kariere nastopa tudi v zasedbi Trio Vivere, v SNG Opera in balet Ljubljana, gledališču Studenec in drugih projektih.
V Triu Vivere pa nastopam tudi z dvema pevcema, Matjažem Robavsom in Aljažem Farasinom. Nekaj nastopov imamo poleti in tudi jeseni. Zdi se mi, da je ta zvrst, ki je med opero in zabavno glasbo ter povezava med tema dvema svetovoma, ki jo naredimo v naših priredbah znanih pesmi in avtorskih skladb, za ljudi res zanimiva. Dodatek je tudi, da imamo z nami bend, ki doda vizualno podobo in vse dvigne na višjo raven tudi za poslušalce.
Zdi se mi, da je na tem področju v Sloveniji veliko prostora, kar zadeva to zvrst in to glasbo, ker ljudje radi poslušajo dobre pevce in dobro glasbo.
Glede na to, da ste razpeti med zabavno in operno glasbo, katero zvrst raje izvajate?
Kot glasbenik pa se glede tega res nikoli nisem omejeval. Kot fant sem poslušal večinoma zabavno glasbo. Vsi smo živeli s pop glasbeniki, tako slovenskimi kot tujimi. Takrat sploh nisem poznal operne glasbe. Ko pa sem se enkrat začel učiti operno zvrst, ki je bila edina smer v glasbeni šoli, sem spoznal tudi to. Gledališče je nekaj, kar me res navdušuje in zanima, da se podaš v vlogo in jo na odru interpretiraš. Sožitje s pevci, ki so s teboj na odru in predstavljajo zgodbo, to je nekaj posebnega, kar me tudi navdihuje.
Zabavna glasba je drugačna, poleg tebe je band in tudi oder je samo tvoj. Ne predstavljaš neke nove zgodbe oziroma sveta, zato je to nekaj drugačnega. Ne bi mogel izbrati ene zvrsti, vsaka me po svoje navdihuje in najdem se v obeh.
"Rad potujem v oddaljene kraje, z letalom se na primer odpravim v kakšno azijsko državo in tam odkrivam nove svetove in kulture. Potem se vrneš še bolj napolnjen in z večjim zagonom za delo. Za prosti čas je vedno čas, samo vzeti si ga moraš. Nisem človek, ki bi rekel, da nimam časa za karkoli. Ta se vedno najde, vedno je dovolj časa v dnevu, samo če si ga dobro razporediš."
Kje v svojem natrpanem urniku sploh najdete prosti čas, kaj so vaši najljubši hobiji?
Sem tak človek, da imam vedno čas za prosti čas. (smeh, op. a.) Veliko časa preživljam s prijatelji, tudi zase si zagotovo vzamem čas. Vsako leto si vzamem tudi teden ali pa dva za kakšno potovanje. Rad potujem v oddaljene kraje, z letalom se na primer odpravim v kakšno azijsko državo in tam odkrivam nove svetove in kulture. Potem se vrneš še bolj napolnjen in z večjim zagonom za delo. Za prosti čas je vedno čas, samo vzeti si ga moraš. Nisem človek, ki bi rekel, da nimam časa za karkoli. Ta se vedno najde, vedno je dovolj časa v dnevu, samo če si ga dobro razporediš.
Preberite še:
