SiolNET. Trendi Film in TV
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

"Vsako leto zaradi posledic podnebnih sprememb umre 400 tisoč ljudi"

1

termometer

The Yes Men se upirata je najnovejši dokumentarni film aktivističnega tandema, ki se je ob lastni krizi srednji let spopadel še z enim od velikih družbenih problemov: podnebnimi spremembami.

"Trg ima vedno najboljšo rešitev," je ena od satiričnih izjav v dokumentarnem filmu aktivističnega dvojca z naslovom Yes Men se upirata (The Yes Men are Revolting), ki si ga bo pri nas mogoče na enkratni projekciji v Kino Šiška ogledati v sredo, 28. oktobra ob 19.30.

V svojem tretjem kinematografskem podvigu, ta sledi filmoma The Yes Men in The Yes Men Fix the World, "največja komika med aktivisti in največja aktivista med komiki" eno od pomembnih družbenih problematik obravnavata skozi kritiko primeža ekonomije in politike, v katere je ukleščeno tudi vprašanje podnebnih sprememb. Politični sistem vsako leto potroši milijone, da nas prepričujeta, da za fosilna goriva ni prave alternative. Da rešitev ni v obnovljivih virih, predvsem zaradi ekonomske nekonkurenčnosti, kritično The Yes Men razgrinjata interes kapitala, ki kratkoročno tepta skrb za okolje in prihodnost. Ob tem pa zanemarja negativne okoljske, družbene in ekonomske ter politične vplive in posledice.

Korporativni zločini proti človeku in okolju Kaj lahko storimo, kako lahko preprečimo sesutje sistema prehranjevanja, lakoto, množične migracije in druge posledice, povezane s podnebnimi spremembami, se sprašuje tandem, ki skupaj neverjetno zabavne in premetene potegavščine izvajata že 20 let. S temi želita pozornost mednarodnega občinstva usmeriti na "korporativne zločine proti človeku in okolju".

Kritike se lotevata skozi različne akcije, prepojene s humorjem in neustrašnostjo, ki presega različne družbene formalne in institucionalne okvirje. Ni jima namreč tuje, da se v imenu osvetlitve problema, kritike družbenih, političnih in kapitalskih poti izdajata za nekoga drugega. Največkrat tistega, na katerega je usmerjena kritika.

Prevzameta torej identiteto, pa naj gre za imitacijo predstavnika Svetovne trgovinske organizacije (WTO) ali ameriške Chamber of Commerce, v imenu tega pa na novinarski konferenci ali strokovnem srečanju posredujeta svoja sporočila. Vlogo uradne osebe prevzameta z namenom, da javnosti posredujeta drug glas, drugačno perspektivo od sicer uradnih izjav, ki nas obkrožajo in prepričujejo. S svojimi premišljenimi prestopi v imenu človeka in okolja želita izvesti pritisk, družbeni in politični. Zato naslavljata in napadata javne institucije.

S svojimi satiričnimi akcijami The Yes Men, ki služijo kot osnove za njune celovečerne dokumentarne filme, pa tako posegata na različne poslovne dogodke, na splet, medije in na ulice.

Ikonoklastična revolucionarja brez sramu in v oblekah iz druge roke Mike Bonanno in Andy Bichlbaum - The Yes Men se v vlogi "ikonoklastičnih revolucionarjev, ki nimata nobene druge opreme kot obleke iz druge roke in pomanjkanje sramu, si z lažmi utirata pot na poslovne in vladne prireditve, kjer opozarjata, kako tvegano je pustiti pohlepu, da vlada svetu", kot so v spremnem besedilu ob njunem zadnjem filmu na kratko opisana njuna izhodišča in stališča, pojavljata tudi ob problematiziranju podnebnih sprememb.

Kar pa zajeto v filmski format spremlja še samorefleksija njunega dolgega sodelovanja, prežetega z "norimi idejami, ki jih drug pri drugem spodbujata", kot pravita. Obsesivno delata že od nekdaj, le da je bilo v tem primeru nekoliko težje.

Težje pa ni le zato, ker sta starejša in se stara krepko čez 40 let soočata s krizo srednjih let, ki jima grozi, da ju bo ravno ta pognala stran od aktivizma, temveč zato, ker so tudi "problemi večji". Soočamo se z velikim problemom, pri katerem se zdi, da ni upanja, čeprav bi ga lahko, če bi obstajala politična volja, rešili. To podčrtujeta in za to v svojem dokumentarcu aktivista, ki jima niso zaradi njunih humornih in pogumnih aktivističnih akcij tuje niti aretacije, ponujata tudi argumente.

Delo je prevzelo njuni življenji Aktivista, ki se kot režiserja in producenta podpisujeta pod dokumentarec, ki ga bomo lahko videli v Ljubljani, sta sicer ljubljenca tudi filmskih festivalov v Torontu, Berlinu in drugod. Njuna dela so bila prikazana tudi na bienalu ameriške sodobne umetnosti Whitney, beneškem bienalu, ARS Electronici in mnogih drugih razstavah.

Prejela sta številne nagrade in sta avtorja številnih knjig in člankov, poleg tega po vsem svetu predavata o umetnosti in družbenih spremembah. Ustanovila sta neprofitno organizacijo the Yes Lab in spletno platformo the Action Switchboard za sprožanje neposrednih kampanj v resničnem življenju, ki naj bi služila različnim družbenim gibanjem. Na več ravneh se tako zavzemata za socialno in ekonomsko pravičnost.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin