Petek, 29. 3. 2019, 13.24
5 let
Umrla je vplivna francoska filmska režiserka Agnes Varda
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,07
V 91. letu starosti je v četrtek v Parizu umrla filmska režiserka Agnes Varda, ki velja za eno od ključnih imen francoskega novega vala, med njenimi najbolj znanimi filmi pa so Cleo od 5 do 7, Sreča ter Les creatures.
V Belgiji rojena Agnes Varda je v karieri ustvarila več kot 50 kratkih, dokumentarnih in celovečernih filmov tako za televizijo kot velika platna, pripravila je tudi razstave svojih fotografij in umetniške instalacije. V svojih delih je v ospredje postavljala dokumentaristični realizem, feminizem in družbeno kritiko.
Evropska filmska akademija (EFA) ji je pred leti dodelila nagrado za življenjsko delo za izjemen prispevek k filmski umetnosti. V utemeljitvi nagrade je pisalo, da je režiserka predstavljala "pomemben glas tako v francoski in evropski kinematografiji kot na splošno v svetu umetnosti".
Znana kot "babica francoskega novega vala"
Prvi film Agnes Varda La Pointe courte, ki ga je posnela leta 1955, je bil prikazan redko, vendar je že začrtal smer njenega izjemno osebnega sloga. Nekateri so ji nadeli ime "babica francoskega novega vala". Med predstavniki omenjenega umetniškega gibanja je bil tudi njen mož Jacques Demy, s katerim sta se umetniško oplajala.
Njen celovečerni film Cleo de 5 a 7 (1961) je bil izbran za canski festival in je prejel nagrado francoskih filmskih kritikov. Drugi njeni filmi so Lions Love (1968), L'Une chante, l'autre pas (1976), Documenteur (1981) in Jacquot de Nantes (1990).
Agnes Varda je poleg nagrade EFA prejela tudi številne druge najpomembnejše filmske nagrade, med njimi srebrnega medveda v Berlinu za Srečo (1965), zlatega leva v Benetkah za Sans toit ni loi (1985), evropsko filmsko nagrado za Les Glaneurs et la glaneuse (2000), francoskega cezarja za Les Plages d'Agnes (2008) ter nagrado za življenjsko delo na festivalu v Locarnu (2014).
Lotevala se je tudi političnih tem in posnela več dokumentarcev v ZDA in na Kubi, kot so Black Panthers (1968), Salut les Cubains (1971) in Loin du Vietnam (Daleč od Vietnama; 1967).
Aktivna je bila vse do konca. Svoj zadnji avtobiografski dokumentarni film Varda par Agnes - Causerie je nedavno dočakal premiero na berlinskem filmskem festivalu, novembra lani pa je prejela častnega oskarja za dokumentarec O ljudeh in vaseh (2017), ki je od začetka leta na sporedu slovenskih kinematografov.
