SiolNET. Trendi Film in TV
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Oskarji skozi leta: 1991–2000

3

termometer

Podelitve oskarjev v 90. letih: na kar osmih so slavili zgodovinski filmi, med njimi tudi rekordni Titanik, Akademija je končno nagradila Spielberga in znova spregledala Scorseseja.

63. Pleše z volkovi (Dances with Wolves)

Režiser: Kevin Costner (Pleše z volkovi) Glavna m. vloga: Jeremy Irons (Žrtve bogastva) Glavna ž. vloga: Kathy Bates (Misery) Stranska m. vloga: Joe Pesci (Dobri fantje) Stranska ž. vloga: Whoopi Goldberg (Duh) Častni oskar: Sophia Loren

Triinšestdeseta podelitev se je odvijala samo nekaj dni po koncu zalivske vojne in varnostni ukrepi niso prizanesli nikomur – nastopajoči so morali skozi detektorje kovin, prizorišče pa je bilo preplavljeno z zveznimi agenti. Podelitev se je zapisala v zgodovino po tem, da je Akademija "oropala" Martina Scorseseja, čigar mafijska mojstrovina Dobri fantje se je potegovala za šest oskarjev, na koncu pa se je kipec domov odnesel samo Joe Pesci. Najboljši igralec je bil v svojem zahvalnem govoru kratek: "Hvala, bilo mi je v čast." Največ oskarjev – sedem – je prejel staromodni ep Kevina Costnerja Pleše z volkovi, ki je bil kot prvi vestern po Cimmaronu iz leta 1931 razglašen za najboljši film. V kategoriji najboljšega igralca je slavil Jeremy Irons s filmom Žrtve bogastva, sicer pa so podelitev leta 1991 zaznamovale tri dame: Kathy Bates, Whoopi Goldberg in Sofia Loren. Batesova je prejela zasluženega oskarja za vlogo psihotične oboževalke v srhljivki Misery, Goldbergova je bila nagrajena za stransko vlogo v romantični misteriozni drami Duh in postala po Hattie McDaniel šele druga temnopolta prejemnica oskarja, medtem ko je italijansko divo Akademija nagradila s častnim oskarjem.

64. Ko jagenjčki obmolknejo (The Silence of the Lambs)

Režiser: Jonathan Demme (Ko jagenjčki obmolknejo) Glavna m. vloga: Anthony Hopkins (Ko jagenjčki obmolknejo) Glavna ž. vloga: Jodie Foster (Ko jagenjčki obmolknejo) Stranska m. vloga: Jack Palance (Mestni fantje) Stranska ž. vloga: Mercedez Ruehl (Ribji kralj)

Zmagovalca 64. podelitve ni bilo preprosto napovedati, saj so se za najprestižnejši kipec potegovali izjemno različni filmi: Bugsy – gangsterska biografija v režiji Warrena Beattyja, JFK – zarotniški triler Oliverja Stona, Disneyjeva Lepotica in zver – prvi animacija, ki je bila nominirana za najboljši film, Princ plime – melodrama Barbre Streisand, ki jo je Akademija "pozabila" nominirati v kategoriji najboljše režije, in srhljivi triler Ko jagenjčki obmolknejo. Redko se zgodi, da na oskarjih zmagujejo filmi o množičnih morilcih in kanibalizmu, toda leta 1992 se je zgodilo prav to – Jagenjčki so slavili v vseh petih najprestižnejših kategorijah, kar je pred tem uspelo samo še romantični komediji Zgodilo se je neke noči in Letom nad kukavičjim gnezdom. Jonathan Demme je bil nagrajen za najboljšo režijo, Ted Tally za najboljši prirejeni scenarij, Anthony Hopkins si je prislužil oskarja za nepozabno upodobitvijo dr. Hannibala Lecterja, medtem ko je Jodie Foster že drugič v treh letih slavila v kategoriji najboljše igralke. V stranskih igralskih kategorijah sta se kipca razveselila Mercedes Ruehl in 72-letni Jack Palance, ki je prisotne navdušil z izvajanjem enoročnih sklec (več o tem si preberite tukaj). Jagenjčkom je po številu oskarjev sledil drugi del Terminatorja, ki je bil nagrajen v štirih tehničnih kategorijah.

65. Neoproščeno (Unforgiven)

Režiser: Clint Eastwood (Neoproščeno) Glavna m. vloga: Al Pacino (Vonj po ženski) Glavna ž. vloga: Emma Thompson (Howardov kot) Stranska m. vloga: Gene Hackman (Neoproščeno) Stranska ž. vloga: Marisa Tomei (Moj bratranec Vinny) Častni oskar: Federico Fellini Spregledan: Igralec

Videokolaž, naslovljen Ženske in filmi, je bil precej ironičen, glede na to, da je bilo leto 1992 izrazito slabo za ženske vloge. Britanki Emmi Thompson sicer nihče ni oporekal kipca za glavno vlogo v drami Howardov kot, kar pa ne velja za oskarja, ki ga je Akademija podelila Marisi Tomei za stransko vlogo jezikavega dekleta neizkušenega pravnika v komediji Moj bratranec Vinny – številni so menili, da je bil glavni vzrok njenega zmagoslavja v tem, da je bila med nominirankami Tomeijeva edina Američanka. Je bilo pa leto 1992 toliko boljše za igralce – predvsem za legendarnega Ala Pacina, ki si je končno prislužil oskarja v kategoriji najboljšega igralca za vlogo slepega upokojenega polkovnika v Vonju po ženski, nominiran pa je bil tudi v kategoriji stranskega igralca za vlogo v kriminalki Glengarry Glen Ross. V tej kategoriji je z vlogo brutalnega šerifa pričakovano slavil Gene Hackman, ki je kipec prejel že leta 1972 za glavno vlogo v Francoski zvezi. Hackmanov oskar je bil eden od štirih, ki jih je Akademija podelila zmagovalnemu filmu večera Neoproščeno – vesternu znamenitega Clinta Eastwooda o posledicah nasilja. Častnega oskarja je prejel italijanski maestro Federico Fellini, s humanitarnimi nagradami pa je Akademija počastila Elizabeth Taylor za njen prispevek k raziskavam aidsa, in ambasadorki UNICEF-a Audrey Hepburn, ki je preminula samo nekaj tednov pred podelitvijo.

66. Schindlerjev seznam (Schindler's List)

Režiser: Steven Spielberg (Schindlerjev seznam) Glavna m. vloga: Tom Hanks (Filadelfija) Glavna ž. vloga: Holly Hunter (Klavir) Stranska m. vloga: Tommy Lee Jones (Begunec) Stranska ž. vloga: Anna Paquin (Klavir) Častni oskar: Deborah Kerr Spregledan: Denzel Washington za Filadelfija

Steven Spielberg, najdonosnejši režiser vseh časov, je na 66. podelitvi oskarjev prišel na svoj račun – končno je prejel oskarja za režijo, njegov Schindlerjev seznam pa je slavil še v šestih drugih kategorijah, tudi v najprestižnejši. Če odmislimo prizor z deklico v rdeči obleki in zadnje trenutke filma, je bila Spielbergova mojstrovina o Oskarju Schindlerju – nemškem industrialcu, ki je rešil številne Jude pred žalostno usodo v koncentracijskih taboriščih – prvi črno-beli zmagovalec oskarjev po Apartmaju iz leta 1960. Spielberg je uspeh dopolnil z Jurskim parkom, ki je prejel tri tehnične oskarje. Navkljub velikemu uspehu Schindlerjevega seznama pa sta nominirana igralca iz filma – Liam Neeson in Ralph Fiennes – ostala praznih rok. Fiennesa je v kategoriji najboljšega stranskega igralca premagal Tommy Lee Jones, Neeson pa je moral priznati premoč Tom Hanksu, ki je javnost najprej navdušil z vlogo za aidsom umirajočega mladega pravnika v Filadelfiji, nato pa še s čustvenim zahvalnim govorom. Precej navdušenja je požel tudi nastop rockerske legende Brucea Springsteena, ki je prejel oskarja za pesem iz filma Streets of Philadelphia. Večer je bil uspešen tudi za ustvarjalce Klavirja novozelandske režiserke Jane Campion: Holly Hunter je bila za vlogo neme "neveste po naročilu" razglašena za najboljšo igralko, kipec pa je v prejela tudi komaj 11-letna Anna Paquin. Z častnim oskarjem se je Akademija oddolžila igralki Deborah Kerr, ki je bila pred tem neuspešno nominirana kar šestkrat.

67. Forrest Gump

Režiser: Robert Zemeckis (Forrest Gump) Glavna m. vloga: Tom Hanks (Forrest Gump) Glavna ž. vloga: Jessica Lange (Modro nebo) Stranska m. vloga: Martin Landau (Ed Wood) Stranska ž. vloga: Dianne Wiest (Krogle nad Broadwayjem) Častni oskar: Michelangelo Antonioni Spregledan: dokumentarec Hoop Dreams

Zmagovalni film 67. podelitve je postal Forrest Gump – s 300 milijoni dolarjev prihodkov od prodanih kart daleč največja uspešnica leta 1994. S posebnimi učinki podkrepljeno dramo Roberta Zemeckisa je Akademija nagradila s šestimi kipci. Tom Hanks je že drugo leto zapored slavil v kategoriji najboljšega igralca, kar je pred skoraj šestimi desetletji uspelo samo še Spencerju Tracyju. Za vlogo v drami Modro nebo je oskarja za najboljšo igralko prejela Jessica Lange, ki je leta 1983 že prejela oskarja za stransko vlogo v komediji Tootsie. V tej kategoriji je na 67. podelitvi – prav tako drugič – slavila Dianne Wiest, ki se lahko za oba prejeta oskarja zahvali Woodyju Allenu – leta 1987 je bila namreč nagrajena za vlogo v njegovem filmu Hanna in njeni sestri, tokrat pa ji je uspeh prinesel nastop v Woodyjevem filmu Krogle nad Broadwayem. Edina igralska kategorija, ki je leta 1995 prinesla novega zmagovalca, je bila tako kategorija za najboljšo stransko moško vlogo – za upodobitev ostarelega in od heroina odvisnega igralca Bello Lugosija v filmu Ed Wood se je oskarja prvič razveselil Martin Landau. Kultni Šund Quentina Tarantina se je moral zadovoljiti z oskarjem za najboljši izvirni scenarij in s tem, da je kljub neuspešni nominaciji obudil kariero skoraj pozabljenega Johna Travolte. Častnega oskarja je Akademija podelila 82-letnemu italijanskemu režiserskemu virtuozu Michelangelu Antonioniju.

68. Pogumno srce (Braveheart)

Režiser: Mel Gibson (Pogumno srce) Glavna m. vloga: Nicolas Cage (Zbogom Las Vegas) Glavna ž. vloga: Susan Sarandon (Zadnji sprehod) Stranska m. vloga: Kevin Spacey (Osumljenih pet) Stranska ž. vloga: Mira Sorvino (Mogočna Afrodita) Častni oskar: Kirk Douglas

Oseminšestdeseta podelitev je bila precej nepredvidljiva v vseh kategorijah z izjemo najboljše moške vloge, saj je Nicholas Cage – nečak znamenitega režiserja Francisa Forda Coppole – z vlogo alkoholika, ki se odpravi v Las Vegas zapit do smrti, slavil na vseh podelitvah nagrad pred oskarji, zlati kipec pa je bil samo pika na i uspešnemu letu. Leta 1996 so bile kar tri igralke nominirane za vlogo prostitutke: Elizabeth Sue – Cageova soigralka iz filma Zbogom Las Vegas – se je potegovala za oskarja v kategoriji najboljše glavne igralke, medtem ko sta bili Sharon Stone in Mira Sorvino s filmoma Casino in Mogočna Afrodita nominirani v stranski kategoriji. Sorvinova je kipec tudi prejela, s čimer je potrdila, da imajo nastopajoči v filmih Woodyja Allena precejšnje možnosti za osvojitev te nagrade, kipec pa je posvetila objokanemu očetu – igralcu Paulu Sorvinu. Peta nominacija je bila srečna za Susan Sarandon, ki je bila za glavno vlogo v zaporniški drami Zadnji sprehod razglašena za najboljšo igralko. Kot zanimivost – to je bil prvi oskar, ki ga je Akademija podelila igralki za vlogo nune, medtem ko je vloga prostitutke druga največkrat nagrajena vloga, več oskarjev so prejele samo igralke v vlogah igralk. Triler Osumljenih pet v režiji Briana Singerja je prejel dva kipca – za najboljši izvirni scenarij in za najboljšega stranskega igralca (Kevin Spacey) –, častnega oskarja pa je Akademija podelila igralski legendi Kirku Douglasu. Po dobrih treh urah še vedno ni bilo jasno, kdo bo zmagovalec večera. V sami končnici prireditve se je najbolj smejalo Melu Gibsonu, ki se je za kipce potegoval s srednjeveškim spektaklom Pogumno srce. Zgodba o škotskem borcu za neodvisnost Williamu Wallaceu je Gibsonu prinesla oskarja za režijo, Pogumno srce pa je prejel tudi glavno nagrado – na nesrečo številnih Angležev, ki so filmu zamerili zgodovinsko netočnost.

69. Angleški pacient (The English Patient)

Režiser: Anthony Minghella (Angleški pacient) Glavna m. vloga: Geoffrey Rush (Sijaj) Glavna ž. vloga: Frances McDormand (Fargo) Stranska m. vloga: Cuba Gooding Jr. (Jerry Maguire) Stranska ž. vloga: Juliette Binoche (Angleški pacient) Spregledan: Lom valov

Na 69. podelitvi so prevladovale neodvisne produkcije, saj je bil od petih filmov, ki so se potegovali za glavno nagrado, samo en film posnet v okviru velikega studia. To je bil Jerry Maguire, športna romantična drama s Tomom Cruisom, in še ta je slavila samo v kategoriji stranskega igralca – kipca se je razveselil temnopolti Cuba Gooding Jr. Akademija je dva oskarja namenila krvavemu trilerju Fargobrata Coen sta prejela kipca za najboljši izvirni scenarij, Frances McDormand – sicer žena Joela Coena –, pa je bila za vlogo noseče preiskovalke večkratnega umora razglašena za najboljšo igralko. Oskarja za najboljšega igralca je prejel v Ameriki do takrat neznani Avstralec Geoffrey Rush, ki je v drami Sijaj sijajno upodobil neuravnovešenega pianista Davida Helfgotta. Prepričljiv zmagovalec 69. podelitve je postala epska zgodovinska drama Anthonyja Minghelle Angleški pacient: ustvarjalci so domov odnesli kar devet oskarjev, tudi za najboljši film, režijo in najboljšo žensko vlogo – v tej kategoriji je nepričakovano slavila igralka francoskega rodu Juliette Binoche. Zaradi zmagoslavja Angleškega pacienta se je voditelj podelitve Billy Crystal pošalil, da je oskar ob pšenici in avtomobilskih delih zdaj največji ameriški izvozni produkt.

70. Titanik (Titanic)

Režiser: James Cameron (Titanik) Glavna m. vloga: Jack Nicholson (Bolje ne bo nikoli) Glavna ž. vloga: Helen Hunt (Bolje ne bo nikoli) Stranska m. vloga: Robin Williams (Dobri Will Hunting) Stranska ž. vloga: Kim Basinger (L. A. zaupno) Častni oskar: Stanley Donen Spregledan: Vroče noči

Film, ki je podrl vse rekorde gledanosti, je podiral rekorde tudi na 70. podelitvi zlatih kipcev. Govor je seveda o epskem Titaniku, ki je bil nominiran v štirinajstih kategorijah, na koncu pa je slavil v enajstih. Epska romanca, za katero so številni menili, da bo polom stoletja, se je tako po številu nominacij izenačila z Vse o Evi, po številu prejetih kipcev pa z Benom-Hurom (pozneje je enajst oskarjev prejel samo še Gospodar prstanov: Kraljeva vrnitev). James Cameron – oče projekta, ki je v svetovnih kinematografih zaslužil več kot milijardo dolarjev – je prejel oskarja za režijo in za film ter se samooklical za kralja sveta. Redke kategorije, v katerih Titanik ni bil zmagovit, so bile igralske in scenaristične. Novodobni noir triler L.A. zaupno je prejel oskarja za najboljši prirejeni scenarij in za najboljšo igralko v stranski vlogi – kipec si je z vlogo prostitutke priigrala Kim Basinger, ki je v 80. dražila gledalce z razvpito erotično dramo Devet tednov in pol. Robin Williams, ki je bil v preteklosti nominiran za vloge v filmih Dobro jutro Vietnam, Društvo mrtvih pesnikov in Ribji kralj, je slavil šele v četrtem poskusu z dramo Dobri Will Hunting. Priljubljeni komik se je za oskarja zahvalil Mattu Damonu in Benu Afflecku, zlatima dečkoma Hollywooda, ki sta napisala scenarij in bila prav tako nagrajena z oskarjem. V glavnih igralskih kategorijah sta oskarja prejela Helen Hunt in Jack Nicholson – soigralca iz komične drame Bolje ne bo nikoli. Huntovo, ki je zaslovela s priljubljeno humoristično serijo Noro zaljubljena, je doletelo "oskarjevsko prekletstvo", medtem ko je bil za legendarnega Jacka to že tretji oskar.

71. Zaljubljeni Shakespeare (Shakespeare in Love)

Režiser: Steven Spielberg (Reševanje vojaka Ryana) Glavna m. vloga: Roberto Benigni (Življenje je lepo) Glavna ž. vloga: Gwyneth Paltrow (Zaljubljeni Shakespeare) Stranska m. vloga: James Coburn (Davek preteklosti) Stranska ž. vloga: Judi Dench (Zaljubljeni Shakespeare) Častni oskar: Elia Kazan Spregledan: Jimm Carrey za Trumanow show

Enainsedemdeseta podelitev – prva, ki se je odvijala v nedeljo in ne v ponedeljek – je bila za razliko od prejšnjih dveh polna presenečenj. Tisti večer v nasprotju z napovedmi ni slavil Spielbergov vojni film Reševanje vojaka Ryana, temveč srednjeveška romantična komedija Zaljubljeni Shakespeare, ki je prejela sedem oskarjev, k čemur je pripomogla agresivna kampanja, za katero je studi Miramax odštel kar štirinajst milijonov ameriških dolarjev. Gwyneth Paltrow je bila za izdatek verjetno vesela, saj je bila razglašena za najboljšo glavno igralko, svoj edini kipec pa je za 8-minutno stransko vlogo Kraljice Elizabete v Zaljubljenem Shakespearu prejela tudi Judi Dench, ki je v zahvalnem govoru dejala, da ima občutek, da si za tako kratek nastop zasluži samo delček oskarja. Reševanje vojaka Ryana kljub temu ni ostal brez nagrad – prejel je pet oskarjev, Steven Spielberg pa je bil že drugič v desetletju razglašen za najboljšega režiserja. Izjemen uspeh je doživela tudi italijanska komična drama Življenje je lepo. Če sta bila oskarja za glasbo in najboljši tujejezični film še pričakovana, pa je vse osupnila nagrada v kategoriji najboljšega igralca, ki jo je Akademija podelila Robertu Benigniju za vlogo očeta, ki poskuša s humorjem obvarovati svojega sina pred grozljivo resničnostjo koncentracijskega taborišča. Presenečen je bil tudi nagrajenec, ki je ob razglasitvi začel plezati po stolih (več o tem si preberite tukaj). Po Orsonu Wellesu, Warrenu Beattyju in Woddyju Allenu je postal Begnini šele tretji filmski ustvarjalec, ki je bil isto leto nominran v kategorijah za najboljši film režijo in scenarij. Precej razburjenja je povzročila odločitev Akademije, da častnega oskarja podeli Elii Kazanu – režiserju, ki je v obdobju McCarthyjevega lova na komuniste odboru za protiameriške aktivnosti izdal osem svojih kolegov.

72. Lepota po ameriško (American Beauty)

Režiser: Sam Mendes (Lepota po ameriško) Glavna m. vloga: Kevin Spacey (Lepota po ameriško) Glavna ž. vloga: Hillary Swank (Fantje ne jočejo) Stranska m. vloga: Michael Caine (Hišna pravila) Stranska ž. vloga: Angelina Jolie (Nore in svobodne) Častni oskar: Warren Beatty Spregledani: Jim Carrey za Človek na luni

Prvo podelitev v novem tisočletju sta zaznamovala škandala. Nekdo je iz skladišča ukradel 55 zlatih kipcev, vse razen treh pa so še pred večerom prireditve odkrili v smetnjaku v kitajski četrti. Poleg tega pa je ameriška pošta založila več sto glasovnic. Voditelj prireditve Billy Crystal je dogodka izkoristil za številne šale, ki so bile precej manj predvidljive kot nagrade. Zmagovalec večera je postala komična drama o življenju v predmestju Lepota po ameriško, ki je bila nominirana za osem oskarjev, prejela pa jih je pet. To je bil prvi zmagovalni film po trilerju Ko jagenčki obmolknejo, ki se ni dogajal v preteklosti. Debitantski režiser Sam Mendes je oskarja za režijo posvetil svojemu vzorniku – znamenitemu režiserju Billyju Wilderju. V kategoriji najboljšega igralca je z vlogo moškega v krizi srednjih let slavil Kevin Spacey, ki je prejel že svojega drugega oskarja, medtem ko je imela njegova soigralka Annette Bening manj sreče – kipec ji je za glavno vlogo v filmu Fantje ne jočejo speljala Hilary Swank. Beningova, ki je bila v času prireditve v pozni nosečnosti, se je lahko veselila za svojega moža Warrena Beattyja, ki mu je Akademija podelila nagrado Irvina G. Thalberga. V kategoriji stranskega igralca je že drugič slavil Michael Caine, in sicer za vlogo v drami Hišna pravila, medtem ko se je v ženski konkurenci oskarja razveselila Angelina Jolie, ki se je proslavila z vlogo neuravnovešenega dekleta v ženski različici Leta nad kukavičjim gnezdom – drami Nore in svobodne. Lepoti po ameriško je s štirimi oskarji sledila Matrica, ki je v tehničnih kategorijah premagala Lucasovo nadaljevanje vesoljske sage Vojno zvezd Epizodo I: Grozečo prikazen.

Naslednjič: Podelitve 2001–2012

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin