Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sobota,
18. 2. 2012,
17.08

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

oskarji

Sobota, 18. 2. 2012, 17.08

8 let

Oskarji skozi leta: 1981–1990

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
V 80. letih so na oskarjih slavili številni režiserji, ki so bili pred tem igralci. Akademija je poskušala popraviti nekatere napake iz preteklosti in zagrešila nekatere nove.

53. Navadni ljudje (Ordinary People)

Režiser: Robert Redford (Navadni ljudje) Glavna m. vloga: Robert De Niro (Pobesneli bik) Glavna ž. vloga: Sissy Spacek (Rudarjeva hči) Stranska m. vloga: Timothy Hutton (Navadni ljudje) Stranska ž. vloga: Mary Steenburgen (Melvin in Howard) Častni oskar: Henry Fonda Spregledan: Oblečena za umor

Na večer, ko naj bi potekala 53. podelitev, je John Hinckley mlajši – obseden z vlogo mladoletne prostitutke, ki jo v Scorsesejevem Taksistu igra Jodie Foster – pri poskusu atentata ranil ameriškega predsednika Ronalda Reagana, zaradi česar je bila prireditev prestavljena na naslednji večer. Oskarja za najboljšo moško vlogo je prejel prav zvezdnik Taksista Robert De Niro, ki je z drugim delom Botra že slavil v stranski kategoriji, tokrat pa je navdušil z izjemno upodobitvijo propadlega boksarja Jakea La Motte v črno-beli biografiji Pobesneli bik – še eni mojstrovini Martina Scorseseja. Čeprav sta imela Pobesneli bik in Človek slon režiserja Davida Lyncha največ nominacij – osem, je glavne nagrade presenetljivo pobrala družinska melodrama Navadni ljudje – režijski prvenec Roberta Redforda, s katerim si je znameniti filmski ustvarjalec prislužil svojega edinega oskarja. Timothy Hutton je pri 20-ih postal najmlajši igralec s prejetim kipcem, od štirih nagrajenih vlog pa je bila Huttonova edina, ki ni temeljila na resnični osebnosti. Prvega – častnega – oskarja je Akademija podelila igralski legendi Henryju Fondi, ki pa še ni rekel zadnje besede.

54. Ognjene kočije (Chariots of Fire)

Režiser: Warren Beatty (Rdeči) Glavna m. vloga: Henry Fonda (Ob zlatem jezeru) Glavna ž. vloga: Katharine Hepburn (Ob zlatem jezeru) Stranska m. vloga: John Gielgud (Arthur) Stranska ž. vloga: Maureen Stapleton (Rdeči) Častni oskar: Barbara Stanwyck

Ognjene kočije, športna drama o Judu in Škotu, ki sta se leta 1924 udeležila olimpijskih iger, je postala presenetljiva zmagovalka 54. podelitve – v tekmi za najprestižnejšo nagrado je premagala za 13 kipcev nominirano "komunistično" romanco Warrena Beattyja Rdeči in družinsko melodramo z zvezdniško zasedbo Ob zlatem jezeru. Po Oliverju! iz leta 1968 so bile Ognjene kočije prvi britanski film, ki je prejel glavnega oskarja, Britanci pa bodo spet slavili že naslednje leto. Beatty se je moral zadovoljiti z oskarjem za režijo, medtem ko sta bila Henry Fonda in Katharine Hepburn – ikoni hollywoodskih zlatih let – nagrajena za glavni vlogi v Ob zlatem jezeru. Za Hepburnovo je bila to že rekordni četrti kipec, za Fondo pa prvi tekmovalen (pred tem je bil kot igralec nominiran samo enkrat, in sicer daljnega leta 1942 za glavno vlogo v Sadovih jeze). Zaradi igralčevega šibkega zdravja – Fonda je umrl štiri mesece pozneje – je nagrado prevzela njegova hčerka in dvakratna oskarjevka Jane Fonda. Častnega (in edinega) oskarja je prejela še ena igralska legenda – Barbara Stanwyck.

55. Gandi (Gandhi)

Režiser: Richard Attenborough (Gandi) Glavna m. vloga: Ben Kingsley (Gandi) Glavna ž. vloga: Meryl Streep (Sophijina odločitev) Stranska m. vloga: Louis Gossett, Jr. (Častnik in gentelman) Stranska ž. vloga: Jessica Lange (Tootsie) Častni oskar: Mickey Rooney Spregledan: Pobesneli Max

Že tretje leto zapored je oskarja za najboljšo režijo prejel nekdanji igralec in že drugo leto zapored je bila za film leta razglašena britanska produkcija. ET vesoljček Stevena Spielberga je bil res največja uspešnica vseh časov, toda na večer podelitve je moral priznati premoč biografske drame Gandi, ki jo je režiral Richard Attenborough (deset let pozneje bo Attenborough nastopil v Spielbergovemu Jurskemu parku). Leto 1982 izstopa po močnih vlogah – Ben Kingsley je prejel oskarja za prepričljivo upodobitev indijskega mirovnika, Meryl Streep je prejela svoj edini kipec za glavno vlogo (leta 1980 je slavila v stranski kategoriji), Jessica Lange je bila nagrajena za vlogo v komediji Tootsie, Louis Gossett, Jr. pa je postal prvi temnopolti igralec, ki je prejel oskarja za stransko vlogo. Častnega oskarja je prejel nekdanji mladinski zvezdnik Mickey Rooney, ki je ob priložnosti izjavil: "Pri 19-ih letih sem bil zvezdnik številka ena, pri 40-ih pa me ni nihče želel zaposliti. "

56. Čas nežnosti (Terms of Endearment)

Režiser: James L. Brooks (Čas nežnosti) Glavna m. vloga: Robert Duvall (Nežno usmiljenje) Glavna ž. vloga: Shirley MacLaine (Čas nežnosti) Stranska m. vloga: Jack Nicholson (Čas nežnosti) Stranska ž. vloga: Linda Hunt (Leto nevarnega življenja) Spregledana: Barbra Streisand za Yentl

Čeprav so kritiki leta 1983 najbolj hvalili Pravo stvar, je saga o začetkih ameriškega vesoljskega programa zaradi slabe oglaševalske kampanje v kinematografih pogorela, kar se je poznalo tudi na podelitvi oskarjev – od osmih nominacij je slavila v štirih tehničnih. Ironično, da je Jack Nicholson prejel svojega drugega oskarja prav za vlogo astronavta, ki jo je imel v zmagovalnemu filmu večera – s petimi oskarji nagrajeni "žajfnici" Čas nežnosti. James L. Brooks, avtor priljubljene humoristične serije Taksi, je bil že četrti režiser zapored, ki je slavil s svojim prvencem. Shirley MacLaine je v tekmi za svojega edinega oskarja premagala soigralko in hčerko iz filma Debro Winger, svojega edinega oskarja pa je prejel tudi legendarni igralec Robert Duvall. V stranski ženski vlogi je slavila 149 cm visoka Linda Hunt, ki je v Letu nevarnega življenja igrala moškega.

57. Amadeus

Režiser: Miloš Forman (Amadeus) Glavna m. vloga: F. Murray Abraham (Amadeus) Glavna ž. vloga: Sally Field (Prostori v srcu) Stranska m. vloga: Haing S. Ngor (Polja smrti) Stranska ž. vloga: Peggy Ashcroft (Pot v Indijo) Častni oskar: James Stewart

Na 57. podelitvi je z osmimi kipci slavil Amadeus – biografska drama o življenju znamenitega skladatelja, za režijo katere je bil Miloš Forman nagrajen že s svojim drugim oskarjem. Na grozo producentov prireditve je ostareli Laurence Olivier pri podeljevanju glavne nagrade pozabil prebrati nominirane filme in za zmagovalca razglasil kar prvega na abecednem seznamu – na srečo producentov je zadel zmagovalca. Podelitev leta 1985 je zaznamoval zahvalni govor Sally Field – nagrajenke za najboljšo glavno vlogo v filmu Prostori v srcu, ki je v isti kategoriji slavila pred petimi leti. Fieldova je ob prejetju svojega drugega kipca vzkliknila: "Prvič nisem čutila, vendar tokrat čutim, in ne morem zanikati dejstva, da sem vam všeč, ta trenutek sem vam zares všeč!" Zahvalni govor, ki ni bil všeč nikomur. V moških igralskih kategorijah sta slavila povsem neznana F. Murray Abraham in Haing S. Ngor – kamboški kirurg, ki je preživel teror rdečih Kmerov. Ngor je eden od dveh neprofesionalnih igralcev, ki sta prejela oskarja – pred njim je to uspelo samo Haroldu Russelu, ki je bil leta 1947 nagrajen za stransko vlogo v filmu Najboljša leta našega življenja. Častni oskar je bil edini za legendarnega igralca Jamesa Stewarta – priljubljeni zvezdnik, najbolj znan po vlogi v božični klasiki Čudovito življenje, se je za nagrado zahvalil vsem, ki so mu "omogočili čudovito življenje:"

58. Moja Afrika (Out of Africa)

Režiser: Sydney Pollack (Moja Afrika) Glavna m. vloga: William Hurt (Poljub ženske pajka) Glavna ž. vloga: Geraldine Page (The Trip to Bountiful) Stranska m. vloga: Don Ameche (Kokon) Stranska ž. vloga: Anjelica Huston (Čast Prizzijevih) Častni oskar: Paul Newman Spregledana: Brazil, Steven Spielberg za Barvo škrlata

Po 58. podelitvi se je skoraj več govorilo o tem, kateri film ni prejel oskarja, kot o tem, kateri so ga. Barva škrlata, s katero se je Steven Spielberg proslavil kot "resni" režiser, ni prejela niti enega kipca, čeprav je bila nominirana v enajstih kategorijah, medtem ko ni bil Spielberg niti nominiran. Z sedmimi oskarji je slavila staromodna romanca z Robertom Redfordom in Meryl Streep Moja Afrika, ki jo je posnel leta 2008 preminuli Sydney Pollack. Oskar za režijo je bil presenečenje tudi za Pollacka, ki je v tej kategoriji stavil na velikega Johna Hustona. Je pa zato v kategoriji stranske igralke slavila njegova hči Anjelica Huston in kipec posvetila na smrt bolnemu očetu, ki je naslednje leto umrl. Častnega oskarja je prejel Paul Newman – igralec se je za nagrado zahvalil prek satelitske povezave, že naslednje leto pa bo Newman dočakal svojega prvega in edinega tekmovalnega oskarja.

59. Vod smrti (Platoon)

Režiser: Oliver Stone (Vod smrti) Glavna m. vloga: Paul Newman (Barva denarja) Glavna ž. vloga: Marlee Matlin (Otroci manjšega boga) Stranska m. vloga: Michael Caine (Hana in njeni sestri) Stranska ž. vloga: Dianne Wiest (Hana in njeni sestri) Thalbergova spominska nagrada: Steven Spielberg Spregledan: Bob Hoskins za Mona Lizo

Leto 1987 je bilo leto Oliverja Stona – njegova vojna drama Vod smrti je slavila v štirih kategorijah in mu prinesla prvega od dveh oskarjev za najboljšo režijo (kipec je posvetil vojnim veteranom, ki so se borili v Vietnamu). Za najboljšega igralca je bil prvič razglašen Paul Newman, in sicer za glavno vlogo v filmu Barva denarja – Scorsesejevem remaku filma The Hustler, v katerem je prav tako igral Newman (in bil že takrat nominiran za oskarja). Lanski nagrajenec William Hurt je imel čast, da je oskarja za najboljšo glavno žensko vlogo podelil svoji soigralki iz filma Otroci manjšega boga in partnerici v resničnem življenju – naglušni debitantki Marlee Matlin, ki je postala pri 21-ih najmlajša prejemnica te nagrade. V stranskih igralskih kategorijah sta slavila Michael Caine in Dianne Wiest – soigralca iz filma Hana in njeni sestri, ki je Woddyju Allenu prinesel oskarja za najboljši scenarij. Spominsko nagrado Irvinga G. Thalberga za scenaristične dosežke je Akademija podelila Stevenu Spielbergu in se mu na ta način oddolžila za lansko podelitev, ko je popolnoma spregledala njegovo Barvo škrlata.

60. Zadnji kitajski cesar (The Last Emperor)

Režiser: Bernardo Bertolucci (Zadnji kitajski cesar) Glavna m. vloga: Michael Douglas (Wall Street) Glavna ž. vloga: Cher (Mesečnica) Stranska m. vloga: Sean Connery (Nedotakljivi) Stranska ž. vloga: Olympia Dukakis (Mesečnica) Thalbergova spominska nagrada: Billy Wilder

Šestdeseto podelitev oskarjev je zaznamovala stavka ameriških scenaristov, kar je pomenilo, da so bili podeljevalci in voditelj podelitve Chevy Chase prisiljeni improvizirati. Med filmi je dominirala epska zgodovinska drama Zadnji kitajski cesar, ki ji je uspelo skoraj nemogoče: z devetimi kipci je slavila v vseh kategorijah, v katerih je bila nominirana, tudi v kategoriji najboljšega režiserja – v letu, ko ni bil nominiran niti eden ameriški režiser, je oskarja prejel Bernardo Bertolucci. Drugi najuspešnejši film večera – komična drama Mesečnica – je prejel tri oskarje – v igralskih kategorijah sta slavili Cher (ki je vse osupnila v črni prosojni obleki) in Olympia Dukakis, nagrajen pa je bil tudi izvirni scenarij filma. Sean Connery se je razveselil kipca za stransko vlogo v Nedotakljivih, medtem ko je bil za najboljšega igralca razglašen Michael Douglas, ki je svojega prvega oskarja prejel kot eden od producentov filma Let nad kukavičjim gnezdom.

61. Rain Man

Režiser: Barry Levinson (Rain Man) Glavna m. vloga: Dustin Hoffman (Rain Man) Glavna ž. vloga: Jodie Foster (Obtožena) Stranska m. vloga: Kevin Kline (Riba, imenovana Wanda) Stranska ž. vloga: Geena Davis (Naključni turist) Spregledan: Zadnja Kristusova skušnjava

Podelitev leta 1989 je postregla s številnimi presenečenji. Najbolj nepričakovana oskarja sta bila podeljena v obeh stranskih igralskih kategorijah – Geena Davis je z vlogo v filmu Naključni turist premagala favoritko Sigourney Weaver, ki se je za kipec potegovala z vlogo v Delovnem dekletu, podobno nepričakovano pa je Akademija podelila oskarja Kevinu Klineu za komično vlogo v britanski uspešnici Riba, imenovana Wanda. Prvega od dveh oskarjev v kategoriji najboljše igralke je prejela ljubljenka občinstva – takrat 26-letna Jodie Foster –, ki je v drami Obtožena prepričljivo upodobila žrtev posilstva. Še najbolj pričakovana nagrada je bila podeljena Dustinu Hoffmanu za glavno vlogo avtista v Rain Manu – zmagovalnemu filmu večera, ki je na koncu pobral štiri oskarje, tudi dva najprestižnejša.

62. Šofer gospodične Daisy (Driving Miss Daisy)

Režiser: Oliver Stone (Rojen 4. julija) Glavna m. vloga: Daniel Day-Lewis (Moje levo stopalo) Glavna ž. vloga: Jessica Tandy (Šofer gospodične Daisy) Stranska m. vloga: Denzel Washington (Vojna za slavo) Stranska ž. vloga: Brenda Fricker (Moje levo stopalo) Častni oskar: Akira Kurosawa Spregledan: Naredi pravo stvar

Na 62. podelitvi je bila za najboljši film razglašena drama Šofer gospodične Daisy. To je bil šele tretji film, ki je slavil v najprestižnejši kategoriji, ne da bi bil za svoje delo nominiran tudi režiser, kar se je nazadnje zgodilo leta 1932, ko je Akademija z oskarjem za najboljši film nagradila Veliki hotel. No, Oliverja Stonea, ki je že drugič slavil v kategoriji najboljše režije, verjetno ni motilo, da Bruce Beresfort ni bil nominiran. Osemdesetletna Jessica Tandy je postala najstarejša prejemnica oskarja za najboljšo žensko vlogo. Tandyjin soigralec iz filma Morgan Freeman se je moral zadovoljiti z nominacijo, je pa zato v stranski kategoriji slavil drug temnopolti igralec – Denzel Washington. Oskarja za glavno moško zasluženo prejel Daniel Day-Lewis, ki v irski drami Moja leva noga upodobil tetraplegičnega umetnika, ki lahko piše in riše s svojim edinim delujočim udom – levo nogo –, kipec pa je prejela tudi Lewisova soigralka Brenda Fricker. Častnega oskarja je Akademija podelila velikanu svetovnega filma – japonskemu režiserju Akiri Kurosawi.

Naslednjič: Podelitve 1991–2000

Ne spreglejte