Nedelja, 21. 1. 2018, 12.18
6 let, 8 mesecev
Naj vam olajšamo delo: kdo je kdo v Sencah nad Balkanom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,10
1
V televizijski seriji Sence nad Balkanom, ki jo ob nedeljah zvečer lahko spremljate na Planet TV, nastopajo številni liki iz zgodovinskega obdobja Kraljevine SHS. Da vam olajšamo delo in skrajšamo raziskovanje, smo skupaj z zgodovinarjem Juretom Gašparičem z Inštituta za novejšo zgodovino, pripravili podrobnejši pregled zgodovinskih osebnosti, ki jim je režiser Dragan Bjelogrlić v seriji namenil vidnejšo vlogo.
O resničnih osebnostih, ki so del scenarija, smo se pogovarjali z zgodovinarjem dr. Juretom Gašparičem z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani. Gašparič, ki je o obdobju Kraljevine Jugoslavije napisal tudi knjigo, se raziskovalno osredotoča na slovensko in jugoslovansko politično zgodovino ter na zgodovino srednjeevropskega prostora v 19. in 20. stoletju.
General Petar Živković (1879–1947)
General Petar Živković je bil tesen sodelavec kralja Aleksandra Đorđevića. O njem se je v tridesetih letih prejšnjega stoletja po Beogradu veliko govorilo. Ne samo zaradi njegove politične vloge, ampak homoseksualne usmerjenosti, ki je takrat veljala za deviacijo.
General Petar Živković, ki ga v seriji upodablja Nebojsa Dugalić, je bil skrajno zvest dinastiji Karađorđević, še posebej kralju Aleksandru. Bil je poveljnik kraljeve garde, pozneje ga je kralj Aleksander, potem ko je leta 1929 razpustil parlament, suspendiral ustavo in uvedel svojo osebno diktaturo, imenoval na čelo prve vlade diktature.
Bil je predsednik ministrskega sveta, hkrati pa je na pobudo kralja Aleksandra prevzel tudi zelo pomembno notranje ministrstvo. V začetku tridesetih let prejšnjega stoletja je bil Živković prvi mož kraljevega režima v državi. Za to nalogo je bil usposobljen, imel je jeklene živce, vodil je eno od najbolj učinkovitih vlad v jugoslovanski zgodovini, saj ni imel nasprotnikov in parlamenta. Njegova vlada je sprejela številne zakone, podzakonske akte in predpise, ki so prej v parlamentu, ki ni opravljal svoje vloge, zaman čakali na sprejem.
Bil pa je tudi dokaj kontroverzen lik. Med drugim naj ne bi najbolje razumel politične obrti in vseh fines, ki jih zahteva opravljanje politične funkcije, tudi ugleda v vojski ni imel ravno velikega, predvsem pa je bila njegova velika slabost njegova domnevna homoseksualnost, o kateri se je v Beogradu res veliko govorilo. Zakaj je bilo to problematično? Zato, ker je homoseksualnost takrat veljala za deviacijo oziroma za zelo resno bolezen.
Tudi pozneje, ko ni bil več na čelu vlade, je bil vseskozi prisoten v jugoslovanski politiki. V drugi polovici tridesetih let je stopil na čelo vsedržavne Jugoslovanske nacionalne stranke, ki je takrat imela mesto v opoziciji. Aprila 1941 je Živković odšel v emigracijo in bil član emigrantske vlade. Pet let pozneje ga je nova jugoslovanska oblast obsodila na smrt. Umrl je 3. februarja 1947 v Parizu.
Mustafa Golubić (1889–1941)
Hrvaški igralec Goran Bogdan v seriji upodablja lik ruskega obveščevalca Mustafa Golubića, ki je po mnenju zgodovinarja Jureta Gašpariča eden od najbolj kompleksnih likov v seriji.
Mustafa Golubić, ki ga v seriji Sence nad Balkanom upodablja hrvaški igralec Goran Bogdan, eden od igralcev v uspešnici na HBO Fargo, je prav zagotovo najbolj kompleksen lik med vsemi, ki jih lahko spremljamo v seriji, je prepričan zgodovinar Gašpari. Tudi Bogdan sam je v intervjuju za Siol.net poudaril, da se je, ko je imel na voljo vlogi Anteja Pavelića in Mustafe Golobića, zaradi večplastnosti lika raje odločil za zadnjega.
Mustafa Golubić se je rodil 24. oktobra 1889 v kraju Stolac v Hercegovini. Po zelo razburljivi mladosti, znašel se je tudi za zapahi, je leta 1920 emigriral iz Kraljevine SHS in odšel na Dunaj. Tam je leta 1922 vstopil v takrat prepovedano komunistično partijo Jugoslavije.
Komunisti so bili v prvi Jugoslaviji vseskozi kriminalizirani, veljali so za sovražnike države, poudarja Gašparič, zato je Golubić v 20 letih v glavnem deloval na Dunaju, nato pa odšel v Berlin in Moskvo, kjer je prebival v znamenitem hotelu Lux, ki je bil takrat rezerviran za visoke funkcionarje Kominterne.
Tam je postal sovjetski obveščevalec in v tej vlogi prepotoval velik del sveta. Po nekaterih virih je bil tudi v Mehiki, kjer naj bi sodeloval pri pripravah na atentat na Leva Trockega, nekdanjega voditelja Rdeče armade, ki se je razšel s Stalinom.
Bil je povsod, deloma tudi v Jugoslaviji, kjer naj bi se malo pred vojno sprl s Titom. Kmalu po okupaciji ga je gestapo aretiral in zasliševal, strašno so ga tudi mučili, a kot prekaljeni obveščevalec Golubić ni izdal nobenih informacij. To potrjujejo tudi nemški dokumenti.
Potem ko so mu polomili obe roki, nogo, več reber in mu zbili vse sprednje zobe, so ga v šotorskem krilu prenesli v Pionirski park v Beogradu, park pred zgradbo današnjega sedeža predsedstva Srbije, in ga, ker ni mogel stati, posadili na stol ter ga 11. junija 1941 ustrelili. Po drugi svetovni vojni je bil razglašen za heroja Sovjetske zveze. Bil je pravi jugoslovanski James Bond, dodaja Gašparič.
Ante Pavelić (1889–1959)
Bojan Navojec je v seriji kot zloglasni hrvaški poveljnik Neodvisne države Hrvaške Ante Pavelić.
Leta 1889 v Bradini pri Konjicu v Hercegovini rojeni Ante Pavelić je bil hrvaški odvetnik, član hrvaške stranke prava, tudi poslanec jugoslovanskega parlamenta, a zelo protijugoslovansko, protidržavno razpoložen.
Ko je kralj Aleksander 6. januarja 1929 razglasil diktaturo, se je Pavelić umaknil v tujino. Najprej v Avstrijo, na koncu pa je zatočišče našel v Italiji, kjer je utemelji zloglasno Ustaško organizacijo, ki je v tridesetih letih prejšnjega stoletja najbolj "zaslovela" s tem, da je oktobra 1934 v Marseillu skupaj z makedonsko VMRO uspešno izvedla atentat na kralja Aleksandra.
Pavelić se je večinoma zadrževal v tujini, saj domov ni mogel, po letu 1941 pa je postal poglavar zloglasne NDH, marionetne Neodvisne države Hrvaške, ki je leta 1945 propadla. Pavelić je takrat odšel v emigracijo in tam živel do leta 1959. Nanj so izvedli več poskusov atentatov, leta 1959 je v enem od njih v Madridu tudi umrl.
Pjotr Vrangel (1878–1928)
Generala Pjotra Vrangla v seriji igra Aleksander Galibin.
Pjotr Vrangel je znan kot ruski beli general, ki se je v državljanski vojni leta 1917 boril na strani belih enot, ki so stale nasproti Rdeči armadi pod vodstvom Leva Trockega.
Ko se je državljanska vojna bližala koncu in je zmagala Rdeča armada, je bil Vrangel poveljnik enot na Krimu. Od tam je organiziral veliko evakuacijo ruskih beguncev, ki so se v tistem obdobju znašli na Krimu, s Krima pa se je umaknil tudi sam.
Pot ga je najprej vodila v Turčijo, na koncu pa je zatočišče dobil v Kraljevini SHS. Kralj Aleksander je bil namreč tesno povezan s petrograjskim dvorom, zato je zatočišče ponudil številnim ruskim beguncem, med njimi, kot rečeno, tudi enemu od najvišje pozicioniranih ruskih beguncev v tistem obdobju, generalu Vranglu.
Vrangel je živel v Beogradu, svoj štab pa je imel v Sremskih Karlovcih. Veljal je za izjemno uglednega generala. V Jugoslaviji se je v glavnem zadrževal v sredini dvajsetih let, do leta 1927, ko je odšel v Bruselj, kjer je v razmeroma nepojasnjenih okoliščinah leta 1928 umrl.
Đorđe Karađorđević (1887–1972)
Žarko Laušević je stopil v čevlje Đorđa Karađorđevića, starejšega in manj znanega in slavnega brata kralja Aleksandra.
Princ Đorđe Karađorđević je bil najstarejši sin srbskega in poznejšega jugoslovanskega kralja Petra Karađorđevića, kar pomeni, da bi za njim moral on zasesti prestol, a se to ni zgodilo. Princ Đorđe se je leta 1909 prestolu odpovedal.
Razlag njegove odločitve je več. Bil je človek zelo nestanovitnega vedenja. Obstajajo številni zapisi o izgredih, v katerih je bil udeležen. O tem so poročali tudi slovenski časopisi.
Bil je človek nagle jeze, nekateri pravijo, da se mu je zelo na hitro omračil um, po drugi strani pa naj bi na to, da se je odpovedal prestolu, vplivala tudi takratna Avstro-Ogrska. Srbija in AO takrat nista bili v najboljših odnosih, zlasti zaradi vprašanja Bosne in Hercegovine, princ Đorđe pa je slovel kot oster nasprotnik Avstro-Ogrske.
Po letu 1909 je bil samo še oficir srbske armade, medtem ko je prestolonaslednik postal njegov mlajši brat Aleksander, ki je pozneje postal tudi kralj. Leta 1925 je svojega starejšega brata dal zapreti.
Najprej so ga internirali na državnem veleposestvu Belje, ker naj bi bil zaradi hudih duševnih težav nevaren sebi in okolici. Zaprt je bil vse do okupacije Jugoslavije leta 1941. Po tem letu ga je nemški okupator izpustil in Đorđe je živel svobodno življenje v Beogradu, normalno je živel tudi v drugi socialistični Jugoslaviji vse do leta 1972, ko je umrl. Ne kot princ, ampak kot normalen državljan.
Nikola Krasnov (1864–1939)
Ruski arhitekt Nikola Krasnov je zasnoval številne impozantne stavbe, ki še danes krasijo Beograd.
Nikola Krasnov je znani ruski arhitekt, ki se pojavi v drugem delu serije Sence nad Balkanom. Opazite ga lahko v kadru, ko sprejme generala Vrangla, ko se ta povzpne po stopnicah še danes znamenitega hotela Moskva.
Bil je eden številnih ruskih emigrantov, ki so našli zatočišče v Kraljevini SHS oziroma Jugoslaviji.
Bil je arhitekt, ki je zgradil številne še danes impozantne stavbe ne samo v Beogradu, ampak tudi drugod v Srbiji. Njegovo delo je na primer palača nekdanjega finančnega ministrstva, kjer je danes sedež vlade republike Srbije. Tam so izvedli tudi atentat na Zorana Đinđića.
Krasnov je najbolj zaslovel z zasnovo zgradbe jugoslovanskega parlamenta, ki slovi po znameniti kupoli. Začeli so jo graditi, še preden je Jugoslavija nastala, kot zgradbo za parlament Kraljevine Srbije, dokončali pa so jo šele leta 1936. Ključen pečat z vsem interjerjem ji je dal prav Krasnov.
Archibald Reiss (1875–1929)
Archibald Reiss je v Srbiji postavil temelje sodobne forenzike.
Archibald Resiss je bil eden od prvih profesorjev forenzike na svetu. Delal je Lozani v Švici, nato ga je v obdobju prve svetovne vojne srbska vlada povabila v Srbijo, da bi tam evidentiral zločine, ki so se dogajali Srbom.
Reiss, ki je veljal za velikega prijatelja Srbov, je sledil srbski armadi, menda jih je spremljal tudi na poti prek Albanije. Viri pravijo, da je šlo za pravo albansko golgoto, za zelo naporen in krvav ter mučen umik srbske armade na Krf, kjer je umrlo veliko ljudi.
Z njimi je bil tudi na Solunski fronti, veliko je pisal na to temo. V 20 letih je živel v Kraljevini SHS in pomagal vzpostaviti moderno kriminalistično policijo Kraljevine SHS. Umrl je leta 1928, malo pred nastopom diktature.
Vanča Mihajlov (1896–1990) – navdih za lik Makedonca Hadžija Damjana Arsova v seriji
Toni Mihajlovski igra makedonskega revolucionarja Hadžija Damjana Arsova, ki v obdobju prve svetovne vojne reši življenje glavnemu junaku serije, Andri Tanasijeviću Tanetu, ki ga igra Dragan Bjelogrlić.
Podobno kot Ante Pavelič je bil tudi Mihajlov vodja protidržavne teroristične organizacije (VMRO). Večino operacij je vodil iz Bolgarije, medtem ko se v Jugoslaviji ni zadrževal. Skupaj s Paveličem je pripravil atentat na kralja Aleksandra v Marseillu.
Na ozemlje Jugoslavije je Mihajlov zašel šele po okupaciji leta 1941, ko je deloval v okviru Pavelićeve NDH. Po kolapsu NDH se je odločil za emigracijo, leta 1990 je umrl v Rimu. Dočakal je visoko starost, 94 let.
Od resničnosti k fikciji
Poleg likov, ki temeljijo na resničnih zgodovinskih osebnostih, pa v seriji Sence nad Balkanom lahko spremljamo tudi kopico izmišljenih likov. Taka sta tudi glavna junaka serije, inšpektor kriminalne policije Andra Tanasijević - Tane (Dragan Bjelogrlić) in mladi forenzik Stanko Pletikosić (Andrija Kuzmanović). Vidnejšo vlogo, lik Gabriela Mahta, dvojnega agenta z Dunaja, igra slovenski igralec Sebastian Cavazza, glavno žensko vlogo, vlogo bogate dedinje Maje Davidović, pa je prevzela Marija Bergam.
Osrednja junaka serije sta inšpektor kriminalne policije Andra Tanasijević - Tane (Dragan Bjelogrlić) in njegov sodelavec forenzik Stanko Pletikosić (Andrija Kuzmanović).
Sebastian Cavazza se predstavlja v vlogi Gabriela Mahta, dvojnega agenta z Dunaja.
Glavno žensko vlogo v seriji, Majo Davidović, bogato dedinjo banke, ki ne manjka na nobeni zabavi, je odigrala Marija Bergam.
1