Zaščita vrtnic

Kako zmanjšati možnosti pojavljanja težav?

• Sadimo le prvovrstne rastline. Pazimo, da imajo dovolj korenin, močna in zdrava stebla, odpornost proti boleznim.
• Ne puščamo odpadkov na vrtu. Odpadlo bolno listje in odrezane veje pograbimo in sežgemo. Odrežemo in odstranimo vršičke, ki jih je napadla pepelasta plesen.
• Temeljito pripravimo tla. Vrtnice na slabo odcednih tleh so veliko bolj občutljive za mnogo težav.
• Ne sadimo prepogosto. Ne sadimo bližje skupaj, kot priporočajo navodila. Z obrezovanjem poskrbimo za odprto in zračno središče grmov.
• Primerno gnojimo. Vrtnice potrebujejo predvsem dovolj kalija, ki pospešuje odpornost proti boleznim in tudi zorenje lesa. Fosfor je pomemben za zdrav koreninski sistem.
• Tla le malo apnimo. Vrtnice, ki rastejo na preveč apnenih tleh, pogosto prizadene kloroza (rumenenje listov zaradi pomanjkanja železa in mangana).
• Izbiramo primerna rastišča in pravilno sadimo. Tako se izognemo mnogo težavam, ki jih povzročajo suša, zastajanje vode, veter, pozeba, pomanjkanje svetlobe, obilica poganjkov iz korenin …
• Rastline redno pregledujemo. Tako se s težavami spopademo dovolj zgodaj, ko lahko še "oberemo" posamezne škodljivce in s fungicidom učinkovito odvrnemo napad pepelaste plesni.

Zakaj vrtnice propadejo?

Zdrava in primerno razvita sadika, ki jo natančno po navodilih posadimo na primerno mesto, bi morala več let lepo uspevati in obilno cveteti. Če nam propade, je to skoraj gotovo posledica enega od naslednjih vzrokov:

• Ni stika med zemljo in koreninami. Prepričamo se tako, da po sajenju rahlo potegnemo za steblo. Če rastlina ne stoji trdno, zemljo okoli sadike pohodimo.
• Preveč vetra, posebej na izpostavljenih legah.
• Zastajanje vode okoli korenin zaradi preslabe drenaže.
• Huda suša, še posebej na peščenih tleh.
• Huda pozeba.
• Gnojenje s svežim hlevskim gnojem ob sajenju.
• Vsakoletno obrezovanje do tal floribund in hibridnih čajevk (na peščenih tleh).
• Suhe korenine v času sajenja.
• Preveč apnena tla.
• Močan napad bolezni: rja, rak, gobe ...
• Škodljivci v tleh: mravlje in ogrci.
• Vrtnice pod drevesi lahko propadejo zaradi več vzrokov, kot so izsušitev korenin, gosta senca in kapljanje s krošnje.

Težave pri gojenju vrtnic

Pomanjkanje dušika
Mladi listi so majhni in bledo zeleni. Včasih so vidne rdeče lise, zgodaj odpadejo. Stebla so deformirana in šibka.
Uporabimo primerno gnojilo.

Pomanjkanje fosforja
Mladi listi so majhni in temnozeleni. Na spodnji strani imajo škrlatni nadih, zgodaj odpadejo. Stebla so deformirana in šibka.
Uporabimo primerno gnojilo.

Pomanjkanje kalija
Mladi listi so rdečkasti, razviti pa zeleni z rjavimi, suhimi lisami na robovih. Pogost pojav na peščenih tleh.

Pomanjkanje magnezija
Listi so v sredini rumeni, deli ob glavni žili odmirajo. Najbolj so prizadeti najstarejši listi, ki zgodaj odpadejo. Uporabimo gnojilo, ki vsebuje magnezij.

Pomanjkanje železa
Na listih se pojavijo velike rumene ploskve. Najbolj so prizadeti mladi listi, ki so skoraj povsem rumeni.
Pazimo, da ne pretiravamo z apnenjem. Uporabimo primerno gnojilo, pri izbiri upoštevamo tudi kislost tal.

Pomanjkanje mangana
Listi imajo rumene lise med žilami. Najbolj so prizadeti stari listi.
Pazimo, da ne pretiravamo z apnenjem. Uporabimo primerno gnojilo in uporabimo priporočeni odmerek.

Zmrzal
Prizadeti listi so zgubani in porjavijo, včasih so vidne tudi rumene lise, vrtnice zato zaščitimo. Pokrijemo jih s smrečjem ali slamo in povijemo. Zaščito odstranimo, ko minejo najbolj mrzla obdobja.

Zastajanje vode
Na listih so velike rumene lise. Najprej porumenijo žile in notranji deli. Poskrbimo za zadostno drenažo, po zmrzali utrdimo zrahljano zemljo okoli rastline. Če se stanje hitro ne izboljša, je vrtnice najbolje presaditi na primernejše mesto, še posebej če imamo težave tudi zaradi pretegnjene rasti in slabo razvitih cvetov.

Propadanje popkov
Popki se na začetku razvijajo normalno, venčni listi pa se ne odprejo in končno porjavijo. Težavo največkrat povzroča mokro vreme pri sortah z velikimi cvetovi in nežnimi venčnimi listi. Ta nadloga je posebej izrazita na senčnih rastiščih, kjer sonce popkov ne doseže in se ne morejo posušiti. Popki lahko propadejo tudi ob močnem napadu uši.

Bolezni

Pepelovka, pepelasta plesen
Najbolj razširjena bolezen vrtnic. Opazimo jo kot bel poprh na listih in popkih. Listi so zviti in prezgodaj odpadejo. Največkrat se pojavi poleti ali zgodaj jeseni. Posebej nevarna je v bolj zavetrnih legah, če korenine nimajo dovolj vlage, ob slabi preskrbi s hranili in ob vročih dneh, ki jim sledijo mrzle noči. Ob prvih znakih rastline temeljito poškropimo s Saprolom. Ponovimo čez teden dni in škropljenje ponavljamo, če se poprh spet pojavi.

Črna listna pegavost
Na listih se pojavijo črne lise z rumenim robom, bolezen se hitro širi in listi odpadejo. Pojavi se že zgodaj, julija in avgusta pa je najbolj vidna. Če je obolenje zelo hudo, se razširi na popke in kasneje tudi na stebla. Oboleli poganjki odmrejo. Odpade večina listov. Posebej nevarna je ob pomanjkanju kalija in v toplih, vlažnih poletjih. Proti črni listni pegavosti je zelo težko učinkovito ukrepati. Redno odstranjujemo in sežigamo odpadle liste. Ko se začnejo brsti odpirati, poškropimo s Saprolom. Čez teden dni škropljenje ponovimo. Škropimo spet, ko se pojavijo prve lise, in škropljenje po potrebi ponavljamo.

Rja
Se ne pojavlja pogosto, ob močnem napadu pa je lahko usodna. Najprej opazimo oranžne odebelitve na spodnji strani listov, te potem avgusta počrnijo. Novi poganjki so rdečkasti in zgrbančeni. Največkrat se pojavi julija.
Posebej nevarna je ob pomanjkanju kalija, po hladni pomladi, ki ji sledi suho poletje, ali po mrzli zimi.
Škropimo s Saprolom.

Ožig
Ožiga ne smemo zamenjavati s črno listno pegavostjo. Lise so manjše, bolj nepravilnih oblik in brez roba. Povzročajo ga slabe rastne razmere in ne glivična okužba. Lahko je posledica škropljenja s pesticidi, ki vsebujejo bakrove spojine. Ni tako nevaren kot črna listna pegavost. Izboljšamo odcednost tal, pripravimo šotno zastirko in uporabimo kombinirano gnojilo.

Rak
Rak se največkrat pokaže kot rjavo obarvan in udrt predel blizu osnove poganjka. Rob je lahko nabrekel in lubje razpokano.
Glivica vstopi v steblo skozi rano, ki je lahko posledica napada škodljivcev, bolezni ali mehanične poškodbe (pri okopavanju bodimo previdni). Če se pojav razširi in zaobjame steblo, rastlina od prizadetega mesta navzgor propade.
Izrežemo in sežgemo oboleli les. Večje rane namažemo in rezila škarij razkužimo. Pognojimo s kombiniranim gnojilom.

Odmiranje poganjkov
Za odmiranje poganjkov, ki se začne pri vršičku in nadaljuje po steblu proti koreninam, je lahko več vzrokov. To ni bolezen, ki bi jo pripisali določenemu povzročitelju. Vzroki za to so lahko zmrzal, rak na bazi poganjka, zastajanje vode, pepelasta plesen ali črna listna pegavost. Rumene in oranžne sorte so bolj občutljive kot druge. Precej običajen vzrok je tudi pomanjkanje nekaterih hranil (K, Ca, P, B). Če imamo težave z odmiranjem poganjkov, moramo spomladi posebej skrbno dognojevati. Jeseni ne dognojujemo, saj dognojevanje v tem času spodbuja rast svežega lesa, ki ne more dozoreti. Prizadete poganjke odrežemo globoko v zdravem delu.

Več o škodljivcih na vrtnicah in njihovem zatiranju si lahko preberete TUKAJ.