Nedelja, 11. 8. 2013, 19.33
6 let, 1 mesec
Srečen je tisti, ki dobi lovorjev list
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4
Kako že pravijo? Da prinaša srečo, če te v krožniku pričaka lovorjev list. Poleg kulinarike pa rastlino lahko uporabljamo tudi v lepotilne namene.
Lovorjev list ima dolgo zgodovino. Pomembno vlogo naj bi imel že med prerokovanjem delfskega oraklja, saj je svečenica med napovedovanjem žvečila lovorjev list. Rimljani pa so verjeli, da pomeni nesrečo v hiši, pri kateri se lovorov drevo nenadoma posuši. Sicer so rastlino uporabljali kot zdravilo in začimbo.
Poživlja in pospešuje tek
Aromatična rastlina, ki jo kot začimbo uporabljajo v številnih evropskih kuhinjah, zlasti v mesnih jedeh, pa tudi juhah in omakah ter za aromatiziranje kisa, ima tudi zdravilne lastnosti. Pospešuje prebavo, poživlja in deluje antiseptično. Uporabljamo ga lahko tudi kot protirevmatično sredstvo, ki lajša bolečine. Obloge z lovorovim oljem pa naj bi napenjale kožo in jo obnavljale.
Gojenje v loncu
Lovor zasadimo na sončnem mestu. Z obrezovanjem ga lahko oblikujemo v kroglasto drevesce ali v piramidne oblike. Bo pa rastlina privlačna tudi brez obrezovanja.
Rastlino lahko zasadimo tudi v posodo, kjer ne bo toliko dela z gnojenjem. Poleti grm zalivamo redno, posajenega izven posode pa vsake 14 dni tudi gnojimo, kar počnemo od spomladi do poznega poletja.
Čez zimo bo potrebno lovor prenesti na topleje, a ker prenese rahel mraz, ga imamo lahko zunaj vse do pozne jeseni, spomladi pa ga na prosto lahko prinesemo že aprila.
V toplejših krajih lahko čez zimo ostane na prostem, vendar pa ga moramo primerno zaščiti.
