Četrtek, 29. 10. 2020, 13.57
4 leta
Se vam nabira vlaga na oknih? Tukaj so razlogi in možne rešitve.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0
Kapljice vode na oknu so pogost pojav v hladnih delih leta.
Velikokrat se zjutraj, ko se zbudimo, na oknih nabere ogromno vlage, kapljice lahko celo tečejo iz notranjosti šip. Nekateri pa tako imenovan kondenz na oknih opažajo tudi čez dan. Če se to dogaja tudi v vašem domu, morate težavo s prekomerno vlažnostjo rešiti, sicer boste kmalu imeli še eno veliko nadlogo, ki lahko celo škodi vašemu zdravju – plesen.
Optimalna relativna vlažnost v našem domu znaša od 40 do 60 odstotkov, pojasnjujejo strokovnjaki. Če je vlage manj, imamo preveč suh zrak, ki nas sploh ponoči lahko precej moti in nam lahko celo krati spanec. Če je odstotek vlage precej nad 60 odstotki, pa se lahko vodne kapljice začnejo nabirati po oknih, vratih in stenah ter dolgoročno vodijo v nastanek plesni, ki je za naša dihala še bolj škodljiva kot suh zrak.
Preveč vlage težava tako novih kot starih stavb
Prekomerna vlažnost se lahko pojavlja tako v na novo zgrajenih stanovanjskih objektih kot tudi v starih stavbah, pojasnjuje strokovnjak Milan Kuster. "Novogradnje so večinoma grajene kakovostno in izolacije so bistveno boljše kot nekdaj. Bolj kot je objekt zrakotesen, boljša je bila izvedba. Pri pasivni gradnji se po končanju del celo opravi test zrakotesnosti objekta (angleški izraz je Blower door test), ki je pokazatelj ustrezne kakovosti gradnje. Pri obstoječih oziroma starejših objektih pa je razlog ta, da ljudje zaradi boljše energetske učinkovitosti menjavajo okna in dodajajo fasado. Oba posega vplivata na večjo zrakotesnost in rezultat je bolna stavba," razloži.
Če je vlage v vašem domu preveč, lahko začne nastajati zdravju škodljiva plesen.
A če je objekt izredno zrakotesen, hkrati pa slabo oziroma neustrezno prezračevan, se začne v naših domovih nabirati odvečna vlaga. Štiričlanska družina namreč dnevno proizvede od 10 do 15 litrov vlage, in sicer s povsem običajnimi življenjskimi dejavnostmi, kot so kuhanje, pranje in sušenje perila, prhanje, znojenje, dihanje …
Vlago lahko vidimo, kot že omenjeno, kot kondenz na notranji strani oken, lahko pa se začne absorbirati tudi v stene, nakar začne pri določeni vrednosti vlage v zidu tam nastajati plesen. "Kdaj se plesen pojavi, je nemogoče napovedati, saj je to odvisno od številnih dejavnikov. Prav gotovo pa povišana vlaga v zidu ustvari idealne pogoje za razvoj plesni in samo vprašanje časa je, kdaj se bo plesen tudi pojavila," opozarja sogovornik.
Kako se lahko znebimo odvečne vlage?
Vsekakor je na prvem mestu redno in ustrezno prezračevanje stanovanja oziroma hiše. V jesensko-zimskem času, ko se težave z odvečno vlago tudi pokažejo, to pomeni večkrat dnevno od pet do deset minut. Podrobneje o tem, kako zračiti v kurilni sezoni, lahko preberete v TEM ČLANKU.
Številni pa se namesto za klasičen način zračenja z odpiranjem oken odločijo za mehanski sistem zračenja oziroma za tako imenovane prezračevalne sisteme. "Prezračevalni sistem namreč permanentno odvaja izrabljen zrak iz prostorov in hkrati dovaja svežega. Kakovosten sistem to opravi neslišno, brez prepiha in tudi brez izgube toplote (rekuperacija)," razlaga Milan Kuster.
V hladnih mesecih, ko je velik razkorak med zunanjo in notranjo temperaturo, je treba redno zračiti.
In dodaja, da pride vgradnja takšnega sistema v poštev pri kateremkoli objektu oziroma stavbi. "Sistem se lahko vgrajuje v stare objekte (hiše, bloke, pisarne, ordinacije, javne objekte …) ali pa v novogradnje, kjer je montaža sistema med gradnjo še enostavnejša."
Trenutna rešitev so tudi razvlažilci zraka, ki iz prostorov povlečejo odvečno vlago. Obstajajo takšni na granule oziroma tablete ter električni, pri čemer naj bi bilo po mnenju mnogih strokovnjakov slednji bolj učinkoviti. A tudi če se odločite za razvlažilec zraka, ne pozabite na redno zračenje doma.
