Ponedeljek, 12. 9. 2016, 10.09
10 mesecev, 1 teden
Kateri energent je prijazen do okolja in do denarnice?
Ekološka ozaveščenost med ljudmi se vsako leto veča in skrbi za okolje se pridružuje tudi Slovenija. K temu lahko pripomore vsak in s tem poskrbi tako za okolje kot tudi prihrani na stroških. Kako?
Načinov za ekološko ravnanje je veliko, potrebna je le odločitev
Tovrstne odločitve pa spodbujajo tudi pristojni v Sloveniji, ki si skupaj z Evropsko unijo in celotno mednarodno skupnostjo prizadevajo za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. V ta namen je bilo sprejetih več mednarodnih pogodb, Ministrstvo za infrastrukturo pa trenutno pripravlja Energetski koncept Slovenije, ki bo pomembno prispeval k oblikovanju nove energetske politike s poudarkom na trajnostni rabi energije in prehodu Slovenije v nizkoogljično družbo.
Zemeljski plin je nizkoogljično gorivo in tako moder korak v skrbi za okolje
Zemeljski plin je fosilno gorivo z najmanjšim ogljičnim odtisom, saj kotel z visokim izkoristkom na zemeljski plin izpušča za 50 odstotkov manj emisij CO2 od kotla na kurilno olje. Pri uporabi zemeljskega plina nastaja zanemarljiva količina prašnih delcev ter bistveno manj emisij (NOx, SO2 itd.) kot pri kurilnem olju, bencinskem in dizelskem gorivu, naftnem plinu in lesni biomasi. Prav zato se zemeljski plin uvršča med nizkoogljična goriva. Poleg tega prenos in distribucija zemeljskega plina potekata nevidno in neslišno po plinovodnih ceveh. Te pa so skrite pod zemeljsko površino in ne obremenjujejo naravnega okolja.
Dejstvo za prihodnost
Mednarodna agencija za energijo ocenjuje, da bo zemeljski plin do leta 2035 postal eden najpomembnejših energentov, ki bo prevzel osrednjo vlogo pri izpolnjevanju energetskih potreb.
14.000 evrov prihranka pri ogrevanju
Vedno več družin se odloči za ogrevanje na zemeljski plin.
Stroški ogrevanja na zemeljski plin so nižji od preostalih oblik energentov. Študija Fakultete za strojništvo kaže, da se po namestitvi kotla na zemeljski plin z visokim izkoristkom doseže precejšnje prihranke. Za energijsko hišo razreda E (potratnejša hiša), velikosti 180 m2, znašajo v 20 letih delovanja novega sistema ti prihranki kar 14.000 evrov. V primerjavi s preostalimi energenti je najugodnejša tudi začetna investicija.
"Vgradnja kotla na zemeljski plin stane od 3.000 evrov dalje, investicija pa se povrne v štirih letih. To je hitreje kot pri uporabi toplotne črpalke ali kotla na kurilno olje," poudarja Urban Odar, direktor GIZ za distribucijo zemeljskega plina.
Cene zemeljskega plina so se v zadnjem obdobju močno znižale. Prav cena je eden glavnih razlogov, zakaj število uporabnikov zemeljskega plina pri nas iz leta v leto narašča. Teh je danes že več kot 133.000.
"Gospodinjstvo lahko kubični meter plina kupi že za 60 centov ali manj, z vsemi dajatvami in davki." dodaja Urban Odar.
Poskrbite zase in za okolje.
