Četrtek, 20. 3. 2025, 11.32
11 ur, 53 minut
Kaj je treba saditi že zgodaj spomladi?
Ko se zima začne poslavljati in prve sončne žarke končno občutimo na obrazu, me vedno zasrbijo prsti. Začnem razmišljati o vrtu, gredicah in tem, kaj bom letos posadil. Čeprav nas morda še preseneti kakšna pozna zmrzal, obstajajo rastline, ki jih brez težav lahko posadimo že zgodaj spomladi. Nekatere celo potrebujejo nizke temperature, da uspešno vzklijejo! V tem članku z vami delimo nekaj ključnih nasvetov o tem, kaj lahko posadimo takoj, ko zemlja odmrzne, kako pripraviti vrt in na kaj moramo biti še posebej pozorni.
Priprava vrta: prvi korak do uspeha
Pravilna priprava vrta je ključ do uspešne sezone.
Prvi korak je ocena stanja tal po zimi. Pogosto so tla zbita in prepojena z vodo, zato je pomembno, da jih pravočasno prezračimo. Prekopavanje je ena izmed najboljših metod za izboljšanje strukture zemlje, saj z njim razbijemo zbite plasti in omogočimo boljši dostop kisika do korenin.
Pri tem je priporočljivo uporabiti vrtno orodje, kot so vrtne vile ali motika, saj zrahljamo prst, ne da bi preveč poškodovali naravno sestavo tal. Če imamo težka, glinena tla, lahko dodamo pesek ali kompost, da izboljšamo drenažo.
Hranila v tleh po zimi pogosto upadejo, zato je dodajanje organskega gnojila ključno. Dobro preperel hlevski gnoj ali kompost bosta prsti zagotovila vsa potrebna hranila za zdrav začetek rasti. Pomembno je, da gnojilo vdelamo v zgornjo plast zemlje, saj tako rastline lažje dostopajo do hranil. Prav tako je koristno uporabiti zastirko, ki bo zaščitila tla pred izsušitvijo in rast plevela nekoliko omejila.
Kolobarjenje je še en pomemben dejavnik pri pripravi vrta. Vsako leto je priporočljivo menjavati rastline na gredicah, saj s tem preprečimo izčrpavanje tal ter zmanjšamo tveganje za bolezni in škodljivce. Na primer, če smo lani na določenem mestu gojili papriko, je letos bolje tam posaditi stročnice, ki tla obogatijo z dušikom. Korenovke in kapusnice se prav tako izmenjujejo, da se ohranja naravno ravnovesje hranil v tleh.
Pred sajenjem je koristno preveriti tudi pH zemlje. Nekatere rastline imajo raje bolj kisla tla (npr. borovnice), druge pa uspevajo v bolj bazičnih pogojih. Če je prst preveč kisla, jo lahko izboljšamo z apnenjem; če je preveč alkalna, pa z dodajanjem šote ali komposta.
Priprava vrta zahteva nekaj truda, a se na dolgi rok vedno obrestuje. S pravilnim rahljanjem, dodajanjem hranil, kolobarjenjem in zaščito tal si zagotovimo zdrave rastline in bogat pridelek vso sezono.
Katere rastline sejemo najprej?
Zgodaj spomladi lahko začnemo s številnimi vrtninami, ki dobro prenašajo nižje temperature.
1. Korenovke: trpežne in nezahtevne
- Korenje – sejemo ga neposredno v zemljo. Čim prej ga posejemo, tem slajše bo.
- Redkvica – ena najhitreje rastočih vrtnin, ki jo lahko uživate že po od treh do štirih tednih.
- Pastinak – potrebuje dolgo rastno sezono, zato je zgodnja setev nujna.
2. Listnata zelenjava: za sveže solate skozi pomlad
- Špinača – odporna proti mrazu, kali že pri temperaturah okoli dveh stopinjah Celzija.
- Motovilec – če ga niste posejali jeseni, ga lahko sejete zdaj.
- Rukola – hitro raste in jo lahko večkrat režemo.
- Solata – posebej sorte, kot so "posavka" ali "lollo rossa", so odporne proti mrazu.
3. Čebulnice: ključ do dobrega okusa
- Čebula in česen – če jih niste posadili jeseni, jih lahko zdaj.
- Por – dolgo rastoča rastlina, ki zahteva zgodnjo setev.
4. Grah in bob: stročnice za zgodnjo setev
Grah in bob sta odlična izbira, saj preneseta nizke temperature in hitro kalita.
- Grah – zgodnje sorte, kot je "junos", začnejo rasti že pri petih stopinjah Celzija.
- Bob – odporen proti mrazu, ne potrebuje posebne nege.
Sadike ali semena? Kaj izbrati?
Pri spomladanskem vrtnarjenju se vedno pojavi dilema – sejati neposredno v zemljo ali vzgojiti sadike? Moje pravilo je preprosto:
- Listnata zelenjava in korenovke – vedno sejemo neposredno v zemljo.
- Paradižnik, paprika in jajčevci – ti potrebujejo toplo okolje, zato je boljše, da jih vzgojimo v sadikah na toplem (ali kupimo sadike malo pozneje).
Uporaba orodja in pripomočkov
Seveda brez pravega orodja ne gre. Nekaj ključnih pripomočkov, ki jih vedno uporabljam:
- Mala motika – nepogrešljiva za rahljanje zemlje.
- Vrtne grablje – za ravnanje tal.
- Sadilna lopatica – olajša sejanje in sajenje sadik.
- Vrtne škarje – za obrezovanje odmrlih rastlin.
- Vreče za vrtne odpadke – ker jih je spomladi vedno preveč!
Kako zaščititi mlade rastline pred pozebo?
Marec in april sta lahko nepredvidljiva meseca. Jutranje slane lahko uničijo mlade rastline. Tukaj je nekaj načinov, kako jih zaščititi:
- Vrtne koprene in tuneli – pokrijte gredice s kopreno, ki zadržuje toploto.
- Slama ali listje – zaščitite tla okoli rastlin, da preprečite prehitro ohlajanje.
- Mikrorastlinjaki – če imate majhen vrt, so plastični tuneli ali minirastlinjaki odlična rešitev.
Kdaj začeti gnojenje?
Gnojenje je pomemben del uspešne rasti, vendar je ključno, da ga opravimo ob pravem času. Če rastlinam že ob setvi dodamo preveč hranil, lahko korenine razvijejo šibkejši sistem, saj se jim ne bo treba truditi za hranila v zemlji.
Najboljša praksa je, da ob setvi dodamo kompost ali organsko gnojilo, ki se sprošča počasi in nudi trajnosten vir hranil.
Po nekaj tednih, ko rastline začnejo razvijati prve prave liste, je priporočljivo uporabiti tekoče gnojilo, kot je iz alg ali kopriv, saj jim zagotovi hitro dostopne hranilne snovi. Ko rastline aktivno rastejo in se pripravljajo na tvorbo plodov, je čas za dodajanje gnojil z več dušika ali kalija, odvisno od potreb posamezne kulture.
Pri gnojenju je vedno pomembno, da ne pretiravamo, saj prevelika količina dušika lahko povzroči bujno rast listov, a slabšo tvorbo plodov.
Navadne ali visoke grede?
Pri načrtovanju vrta se pogosto pojavi vprašanje, ali je bolje imeti navadno gredo ali investirati v visoko gredo. Obe imata svoje prednosti in izbira je pogosto odvisna od prostora, ki ga imamo na voljo, ter našega načina vrtnarjenja.
Navadne grede so klasična izbira za vrtove, saj omogočajo enostavno sajenje in obdelavo večjih površin. So cenovno dostopnejše, saj ne zahtevajo dodatnih materialov za dvigovanje tal. Primerne so za vrtnarje, ki imajo na voljo dovolj prostora in dobro zemljo, saj v njih tla ohranijo naravno vlago in so manj dovzetna za pregrevanje v poletnih mesecih.
Visoke grede pa postajajo vse bolj priljubljene, saj omogočajo boljšo kontrolo nad sestavo tal in zmanjšajo potrebo po prepogibanju pri delu. So idealne za vrtove na slabših tleh ali tam, kjer želimo preprečiti težave z zbijanjem zemlje. Prav tako se v visokih gredah zemlja hitreje segreje, kar omogoča zgodnejšo setev in hitrejšo rast rastlin. Slaba stran je, da zahtevajo večji začetni vložek v materiale za konstrukcijo ter polnjenje z ustreznimi plastmi zemlje, organskega materiala in komposta.
Kombinacija obeh metod je pogosto najboljša rešitev – visoke grede lahko uporabimo za občutljivejše rastline ali tiste, ki zahtevajo boljša tla, medtem ko navadne grede ostanejo namenjene večjim količinam zelenjave, ki ne potrebujejo posebne nege. Ne glede na izbiro pa je pomembno, da tla redno obdelujemo in prilagajamo potrebam rastlin.
Vrt brez stresa
Vsako leto si rečem, da bom začel pravočasno, in vsako leto me pomlad vseeno prehiti. Ampak nič hudega! Vrt ni tekmovanje. Če začnete nekoliko pozneje, bo pridelek še vedno bogat.
Najpomembnejše je, da uživate v delu z zemljo in spremljate, kako se vaš trud obrestuje. In če vam manjka kakšno orodje, sem vedno ugotovil, da ga najdem tam, kjer imajo vse za vrt in dom. Kje drugje kot v Bauhausu! Nikoli me niso razočarali.
Vrtičkar Miha
Naročnik oglasnega sporočila je BAUHAUS.
