Četrtek, 15. 2. 2018, 20.24
6 let, 2 meseca
Top 10
Neverjetno, en sam človek jih ima trikrat več kot Slovenija v 26 letih skupaj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,00
4
V tokratni rubriki Top 10 smo se pozabavali z uspešnostjo držav na olimpijskih igrah, zimskih in poletnih skupaj. Letošnjih v Pjongčangu nismo upoštevali. Slovenija, ki je do zdaj osvojila 38 olimpijskih medalj oziroma 39 (od tega sedem zlatih), če upoštevamo letošnjo biatlonca Jakova Faka, se z najboljšimi seveda ne more primerjati. In kdo so najboljši?
Američan Michael Phelps je osvojil več kot trikrat več zlatih medalj kot Slovenija na vseh zimskih in poletnih olimpijskih igrah skupaj.
ZDA: 2.804 medalje, 1.118 zlatih
Kar 1.118 zlatih, 897 srebrnih in 789 bronastih medalj so ameriški športniki in športnice do zdaj osvojili na vseh poletnih in zimskih olimpijskih igrah. Veliko večino seveda na prvih, kar 2.522. Na zimskih "le" 282, od tega 96 zlatih.
Največ medalj je Američanom pričakovano prinesla atletika. Kar 802 skupaj, od tega 337 zlatih. Blizu je še plavanje, ki je dalo 553 medalj, 172 zlatih. Rokoborba na tretjem mestu (132, 54 zlatih) že močno zaostaja.
Na zimskih igrah so ZDA največkrat medalje osvajale v hitrostnem drsanju, kar 67 so jih zbrale do iger v Južni Koreji, 26 od teh je zlatih. Sledita alpsko smučanje s 44 medaljami (16 zlatih) in umetnostno drsanje, ki je prineslo 49 medalj (15 zlatih).
Rekorder je seveda tudi najuspešnejši olimpijec v zgodovini, plavalec Michael Phelps, ki je na zadnjih poletnih olimpijskih igrah v Riu de Janeiru v pokoj odšel z neverjetnimi 28 olimpijskimi medaljami. Od tega je bilo kar 23 zlatih. Tri so srebrne in dve bronasti.
Larisa Latinina je v gimnastiki kar devetkrat postala olimpijska prvakinja.
Sovjetska zveza: 1.204 medalje, 473 zlatih
Nekdanja Sovjetska zvezda na drugem mestu najuspešnejših držav krepko zaostaja, zbrala je precej več kot enkrat manj od svoje velike tekmice ZDA. Nostalgiki, ki ne morejo pozabiti na nekdanjega velikana z vzhoda Evrope, se lahko tolažijo s tem, da je medalje osvajala le na igrah od 1952 do 1988.
Najuspešnejša je bila v gimnastiki, skupaj je osvojila kar 184 medalj, od tega 73 zlatih, 67 srebrnih in 44 bronastih. Blizu je atletika, v kateri je Sovjetska zveza prišla do 64 zlatih in 193 medalj skupaj. Na tretjem mestu je rokoborba (116 medalj, 62 zlatih).
Na zimskih igrah je največ medalj dobila v smučarskem teku, kar 68, od tega 25 zlatih. Le eno zlato manj je osvojila v hitrostnem drsanju, v katerem je dobila 60 medalj. Na tretjem mestu je umetnostno drsanje (24, 10).
Največ medalj, kar 18, je Sovjetski zvezi prinesla legendarna telovadka Larisa Latinina, ki je na igrah med letoma 195 in 1964 kar devetkrat postala olimpijska prvakinja ter si ob tem okoli vratu obesila še pet srebrnih in štiri bronaste olimpijske medalje.
Kolesar Jason Kenny je Veliki Britaniji prinesel šest zlatih in srebrno olimpijsko medaljo.
Velika Britanija: 875 medalj, 273 zlatih
Še nekoliko bolj zadaj na lestvici najuspešnejših držav v zgodovini olimpijskih iger do športnega spektakla, ki ga spremljamo v Pjongčangu, je Velika Britanija. Do zdaj je zbrala 875 medalj, od tega 273 zlatih.
Pričakovano, Britancem je daleč največ medalj, kar 203 (od tega 55 zlatih), dala atletika. Sledita kolesarstvo z 32 zlatimi (skupaj 87 medalj) in veslanje z 31 zlatimi (skupaj 68 medalj). Na zimskih olimpijskih igrah so Britanci precej manj uspešni kot na poletnih. Do zdaj so zbrali 33 medalj, od tega skoraj polovico v umetnostnem drsanju. Ta šport jim je prinesel kar pet olimpijskih prvakov in prvakinj.
In kdo je najuspešnejši britanski olimpijec? Mesto na vrhu si delita dva, oba sta kolesarja. Chris Hoy (med letoma 2000 in 2012) in Jason Kenny (2008-2016) sta osvojila šest zlatih in srebrno medaljo.
Kajakašica Birgit Fischer je najuspešnejša nemška olimpijka.
Nemčija: 824 medalj, 269 zlatih
Nemčija se je na letošnje igre podala z 269 zlatimi in skupaj kar 875 olimpijskimi medaljami. Kar 191 olimpijskih prvakov in prvakinj je dobila na poletnih, 78 pa na zimskih olimpijskih igrah.
Zanimivo, največ zlatih olimpijskih medalj so Nemci osvojili v kajaku, kar 32. Ob tem jim je ta šport prinesel še 18 srebrnih in 20 bronastih olimpijskih medalj. Na zimskih igrah so bili najuspešnejši v biatlonu. V tem športu, v katerem ob naturaliziranem Hrvatu Jakovu Faku tudi Slovenci veliko pričakujemo v lovu na medalje, je do zdaj osvojila 16 zlatih, 20 srebrnih in devet bronastih medalj, skupaj 45.
Najuspešnejša nemška olimpijka je Birgit Fischer, ki je Nemčiji z odličnimi nastopi v kajaku na olimpijskih igrah 1992, 1996, 2000 in 2004 prinesla kar pet zlatih in tri srebrne medalje. Zanimivo, ta danes 55-letna nekdanja šampionka je ob tem na igrah v letih 1980 in 1988 osvojila še štiri olimpijske medalje, tri zlate in srebrno, a takrat v dresu nekdanje Vzhodne Nemčije.
Francija: 825 medalj, 243 zlatih
Legendarni Roger Ducret je umrl leta 1962.
Najboljšo peterico najuspešnejših držav na olimpijskih igrah končuje Francija, ki je do letošnjih iger zbrala 243 zlatih in skupaj 852 olimpijskih medalj. Kar 825 na zimskih (od tega 243 zlatih) in 716 na poletnih olimpijskih igrah (212 zlatih).
Največ medalj je francoskemu športu prineslo sabljanje, v katerem je Francija do zdaj osvojila 42 zlatih olimpijskih medalj in skupaj 118. Sledita kolesarstvo (41 zlatih in 91 skupaj) in atletika (14 in 69). V zimskih športih na vrhu prednjači alpsko smučanje, ki je dalo 15 zlatih, 15 srebrnih in 15 bronastih olimpijskih medalj.
Tudi Francozi imajo dva na vrhu najuspešnejših olimpijcev, oba sta sabljača. Roger Ducret je tri zlate, štiri srebrne in bronasto medaljo osvojil na igrah med letoma 1920 in 1928, Philippe Cattiau pa med letoma 1920 in 1936. Oba sta seveda že pokojna, oba sta umrla leta 1962 v razmiku nekaj več kot enega meseca.
Italijanski sabljač Edoardo Mangiarotti je bil šestkrat olimpijski prvak.
Italija: 691 medalj, 243 zlatih
Podobno kot Francija je tudi Italija do teh iger osvojila natanko 243 zlatih medalj na zimskih in poletnih olimpijskih igrah, a je zbrala nekoliko manj srebrnih in bronastih. Skupaj so Italijani osvojili 691 olimpijskih medalj. Na poletnih igrah 206 zlatih in skupaj 577 medalj. Na zimskih 37 zlatih in skupaj 114 medalj.
Tudi Italijanom je največ medalj, kar 125, prineslo sabljanje, od tega 43 zlatih. Sledita kolesarstvo (33 zlatih in skupaj 59 medalj) in atletika (19 zlatih, skupaj 60 medalj). V zimskih športih so pričakovano najuspešnejši v alpskem smučanju, ki je Italiji prineslo 13 zlatih, devet srebrnih in osem bronastih olimpijskih medalj.
Daleč najuspešnejši italijanski olimpijec je legendarni, zdaj že pokojni sabljač Edoardo Mangiarotti, ki je na petih olimpijskih igrah (1936, 1948, 1952, 1956 in 1960) kar šestkrat postal olimpijski prvak, bil petkrat podprvak in osvojil še dve bronasti medalji.
Skakalka v vodo Wu Minxia je najuspešnejša kitajska olimpijka. Osvojila je pet zlatih medalj.
Kitajska: 599 medalj, 236 zlatih
Tudi Kitajska je seveda športna velesila, do olimpijskih iger v Pjongčangu je osvojila natanko 599 medalj. S poletnih olimpijskih imajo Kitajci 224 zlatih in skupaj 546 medalj. Na zimskih so veliko manj uspešni, do letošnjih iger so osvojili 53 medalj, od tega 12 zlatih.
Zanimivo, čeprav Kitajce marsikdo pozna kot velesilo v namiznem tenisu, je ta šport na lestvici tistih, ki jim je prinesel olimpijska odličja, šele na četrtem mestu. Razlog za to je dejstvo, da na olimpijskih igrah obstaja šele od leta 1988. Največ medalj so Kitajcem prinesli skoki v vodo na poletnih igrah, in sicer 69, od tega kar 40 zlatih. Na drugem mestu je dvigovanje uteži (54 medalj, od tega 31 zlatih), na tretjem pa gimnastika (73 medalj, 21 zlatih). Na zimskih olimpijskih igrah so Kitajcem daleč največ medalj prinesli hitrostni drsalci in drsalke, in sicer 30 medalj, od tega devet zlatih.
Kdo jih je prinesel največ od posameznikov? Skakalka v vodo Wu Minxia, ki je bila na olimpijskih igrah med letoma 2004 in 2016 kar petkrat zlata, ob tem pa si okoli vratu obesila še srebrno in tudi bronasto medaljo.
Telovadec Aleksej Nemov je Rusiji na olimpijskih igrah prinesel štiri zlate, dve srebrni in šest bronastih medalj.
Rusija: 546 medalj, 196 zlatih
Rusija je svetovna športna velesila, a pod zdajšnjim imenom na olimpijskih igrah nastopa šele od zimskih iger leta 1994 v Albertvillu, zato je na lestvici najuspešnejših držav nižje, kot bi marsikdo pričakoval. Skupaj je do zdaj zbrala 546 olimpijskih medalj, od tega 236 zlatih. Na poletnih igrah 426 medalj in 224 zlatih. Na zimskih 53 medalj in 12 zlatih.
Šport, ki je Rusom prinesel največ žlahtne kovine z olimpijskih iger, je rokoborba, ki jim je dala kar 30 olimpijskih prvakov in prvakinj. Skupaj so v tem športu osvojili že 56 medalj. Na drugem mestu je gimnastika z 22 zlatimi medaljami od 64, na tretjem atletika z 21 zlatimi medaljami od 61. Na zimskih igrah so Rusi najuspešnejši v teku na smučeh, ki jim je prinesel 14 zlatih, deset srebrnih in devet bronastih olimpijskih medalj.
Zanimivo, ob vseh naštetih je pri Rusih, ki prav zaradi dopinga na igrah v Pjongčangu ne nastopajo pod svojo zastavo, še kopica takšnih, ki so jim medaljo zaradi zlorabe nedovoljenih poživil naknadno odvzeli. Takšnih se je od leta 2002 do 2016 nabralo kar 51.
Najuspešnejši ruski olimpijec je nekdanji telovadec Aleksej Nemov, ki je na olimpijskih igrah v letih 1996 in 2000 Rusiji prinesel štiri zlate, dve srebrni in šest bronastih olimpijskih medalj.
Pokojni Šved Gert Fredriksson je med letoma 1948 in 1960 kar šestkrat postal olimpijski prvak.
Švedska: 638 medalj, 195 zlatih
Švedska je, čeprav ima le nekaj več kot deset milijonov prebivalcev, na devetem mestu najuspešnejših držav z olimpijskih iger. Do letošnjih iger je osvojila 638 olimpijskih medalj, od tega 195 zlatih. Na poletnih igrah je zbrala 494 medalj in 145 zlatih. Na zimskih je do Pjongčanga domov prinesla 144 medalj, od tega 50 zlatih.
Šport, ki je Švedom prinesel največ medalj, prihaja z zimskih iger. To je smučarski tek, v katerem so osvojili že 29 zlatih, 22 srebrnih in 23 bronastih medalj. Na drugem mestu je rokoborba z 28 olimpijskimi prvaki, 27 podprvaki in 31 bronastimi. Tretja je atletika, ki je poskrbela za 19 olimpijskih zmagovalcev, 21 srebrnih in 41 bronastih medalj.
Najuspešnejši švedski olimpijec je pokojni kanuist Gert Fredriksson, ki je med letoma 1948 in 1960 kar šestkrat postal olimpijski prvak. Ob tem je osvojil še srebro in bron.
Plavalec Roland Matthes je Vzhodni Nemčiji prinesel štiri zlate, dve srebrni in dve bronasti olimpijski medalji.
Vzhodna Nemčija: 519 medalj, 192 zlatih
Nekdanja Vzhodna Nemčija je na olimpijskih igrah nastopala le 20 let, med letoma 1968 in 1988, a v tem času osvojila dovolj olimpijskih medalj, da se je uvrstila med deseterico najboljših držav v zgodovini iger.
Skupaj je zbrala kar 519 medalj, od tega 192 zlatih. Na poletnih igrah je pobrala 153 zlatih in skupaj 409 medalj, na zimskih pa 39 zlatih in skupaj 110 medalj.
Največ medalj je Zahodni Nemčiji pričakovano prinesla atletika, kar 38 zlatih in 92 skupaj. Tudi plavanje je poskrbelo za 38 zlatih olimpijskih in skupaj 92 medalj. Na tretjem mestu je veslanje (48 medalj, od tega 33 zlatih). Na zimskih igrah so bili Vzhodni Nemci najuspešnejši v sankanju, ki jim je prineslo 13 zlatih, osem srebrnih in osem bronastih olimpijskih medalj.
Največ medalj je Vzhodni Nemčiji prinesel plavalec Roland Matthes, ki je na olimpijskih igrah v letih 1968, 1972 in 1976 zbral štiri olimpijske naslove, ob tem pa v žep pospravil še dve srebrni in dve bronasti olimpijski medalji.
4