Sobota, 1. 1. 2022, 17.17
2 leti, 11 mesecev
Olimpijski športi
Alpsko smučanje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0
V Pekingu bodo v alpskem smučanju podelili 11 kompletov odličij, 5 v moški konkurenci, 5 v ženski in eno za mešano ekipno tekmo.
Alpsko smučanje je v olimpijskem programu od iger v Garmish-Partenkirchnu leta 1936.
Olimpijske discipline: smuk (m in ž), superveleslalom (m in ž), veleslalom (m in ž), slalom (m in ž), kombinacija (m in ž) in mešana ekipna tekma (m + ž).
Mešana ekipna tekma je drugič del iger, gre za paralelni slalom, kot jih poznamo z mestnih tekem v svetovnem pokalu, države zastopajo pari, ki se v neposrednih dvobojih merijo s tekmeci iz drugih držav. Začne se s šestnajstimi ekipami, potekajo izločilni boji (po kombiniranih časih parov), zmagovalca polfinalov se udarita za zlato, poraženca za bron.
Alpsko smučanje je za Slovenijo najuspešnejša disciplina na zimskih olimpijskih igrah. V času samostojne države so slovenske smučarke in smučarji osvojili sedem medalj (2 zlati, 2 srebrni in 3 bronaste), Tina Maze je v Sočiju leta 2014 prismučala edini zlati (veleslalom in smuk).
Najuspešnejša alpska smučarja na ZOI sta Norvežan Kjetil Andre Aamodt z osmimi (4 zlate in po 2 srebrni ter bronasti) in Hrvatica Janica Kostelić s šestimi (4 zlate in 2 srebrni).
Zgodovina alpskega smučanja:
Prve smuči so si ljudje na noge pritrjevali že pred pet tisoč leti v deželah severne Evrope. Splošno prepričanje je, da so bili prvi Norvežani.
Iz dežele fjordov se je smučanje kot oblika transporta prek zasneženih predelov hitro razširilo po vsej Skandinaviji in v Rusijo.
Alpsko smučanje se je razvilo iz nordijskega, prva uradna tekma (nekakšen smuk) pa je bila organizirana leta 1850 v Oslu na Norveškem. V nekaj desetletjih po tem se je alpsko smučanje razširilo po preostali Evropi in v Združene države Amerike, kjer so si z novim športom v dolgih zimskih mesecih čas krajšali rudarji.
Prva slalomska tekma se je odvila leta 1922 v Mürrnu v Švici, dve leti kasneje na igrah v Chamonixu pa je bil slalom predstavljen tudi funkcionarjem Mednarodnega olimpijskega komiteja. Kombinacija slaloma in smuka na progah Arlberg in Kandahar velja za prvo legitimno tekmo v alpskem smučanju, ki je prepričala vodilne može MOK, da so v olimpijski program iger v Garmishu (1936) moško in žensko kombinacijo vključili kot enakovreden šport.
Največ zaslug za razvoj alpskega smučanja v šport, ki ga poznamo danes, ima bržkone Anglež Arnold Lunn. Ta je leta 1911 v Cran Montani v Švici organiziral tekmovanje v smuku, leta 1922 "izumil" moderni slalom in bil nasploh eden najglasnejših zagovornikov vključitve alpskega smučanja v olimpijski program.
Smučarke in smučarji se na OI borijo v petih disciplinah: smuk, superkombinacija (smuk in slalom), superveleslalom, veleslalom in slalom. Prvo tekmovanje v bolj tehnični obliki smuka z več zavoji (tekmovalci morajo na progi vsaj 35-krat in tekmovalke vsaj 30-krat spremeniti smer vožnje) je bilo organizirano leta 1981, dve leti kasneje pa vključeno v svetovni pokal. Prvi olimpijski Super G se je odvil v Calgaryju leta 1988.
V smuku in superveleslalomu se tekmovalci po progi spustijo le enkrat, v preostalih disciplinah sta dve vožnji. Proge postavljajo trenerji iz držav, ki so jih glede na uvrstitve v svetovnem pokalu določili z žrebom.
