Četrtek, 26. 12. 2019, 14.55
4 leta, 3 mesece
Alex Cisar
Zlati maturant s športno potezo leta dokazuje, da ni vse v prvih mestih #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,64
2
Alex Cisar je zaradi svojega odziva na marčevski tekmi slovenskega pokala na Pokljuki prejel nagrado za "fair play".
19-letni Alex Cisar je eden najbolj obetavnih biatloncev mlade generacije. Dvakratni mladinski svetovni prvak in zlati maturant iz Britofa pri Kranju je za svojo požrtvovalno potezo na marčevski tekmi slovenskega pokala – potem ko je nehote pohodil palico sotekmovalcu, mu je brez oklevanja odstopil svojo – pred kratkim prejel nagrado za športno potezo leta. "Vesel sem, da lahko s tako preprosto gesto sporočim ljudem, da niso pomembna samo prva mesta, ampak je bistvo v pomoči sotekmovalcem, če se znajdejo v stiski, in da pokažemo, da še vedno obstaja občutek za pravičnost, ki je močnejši od zmagovalnega nagona."
Na prireditvi za športnika leta ste prejeli nagrado za "fair play", a to menda ni edina nagrada za športno potezo leta, ki jo boste dobili.
Res je, gospod Miro Cerar mi je omenil, da bom dobil še evropsko nagrado za "fair play".
Zakaj je Cisar dobil nagrado za "fair play"?
Ker je marca letos na tekmi slovenskega pokala po tem, ko je med prehitevanjem tekmeca Tilna Gregorke nehote pohodil njegovo palico, zaradi čuta za pravičnost takoj ponudil svojo palico, sam pa nadaljeval brez nje.
Kako gledate na domačo nagrado za športno potezo leta? Šlo je za povsem spontano potezo in predvidevam, da si niste mislili, da bo tako odmevala?
Ne, nikakor nisem pričakoval takega medijskega odziva, še posebej zato, ker je bila to povsem običajna človeška poteza, ki pa se je razvila v zelo odmevno.
Najprej je za to s svojo objavo na družbenih omrežjih poskrbel Jakov Fak, nato so zgodbo povzeli številni mediji …
Po eni strani se mi je zdelo neverjetno, da je taka preprosta zgodba dobila takšen odmev, po drugi strani pa sem vesel, da lahko s tako preprosto gesto sporočim ljudem, da niso pomembna samo prva mesta, ampak je bistvo v pomoči sotekmovalcem, če se znajdejo v stiski, in da pokažemo, da še vedno obstaja občutek za pravičnost, ki je močnejši od zmagovalnega nagona.
V letošnji sezoni vas čaka prehod stopničko višje, na člansko raven. Kako zahtevno je vse skupaj?
Zelo. Med člani je zgodba precej drugačna kot med mladinci. Ocenjujem, da gre za kar dve do tri stopničke višjo raven in ne zgolj eno.
Predvsem kar zadeva fizično pripravljenost, enako velja za psihično. Zame je na primer svetovni pokal psihično precej bolj zahteven, saj je medijsko odlično pokrit, poleg tega tam tekmujem z najboljšimi na svetu.
Na prvih tekmah, ki sem se jih udeležil, sem dobil nekaj izkušenj in vpogleda v to, kako ves ta ustroj sploh deluje. Najbolj cenim to, da sem lahko z lastne perspektive opazoval, kako se najboljši pripravljajo na tekmo, česar na primer gledalec prek TV-zaslona ne more opaziti.
To je glavna pozitivna stvar, ki sem jo do zdaj odnesel s članskih tekem.
Koga imate najbolj na očeh, od koga se lahko največ naučite?
Eden največjih zgledov mi je Jakov Fak in izjemno sem vesel, da ga lahko praktično vsak dan opazujem na pripravah in treningih, medtem ko se na samih tekmovanjih skušam učiti tudi od drugih najboljših, od Johannesa Thingnesa Boeja, Martina Fourcada ter ostalih, ki so hitri strelci ali hitri tekači ali uspešno združujejo oboje.
Na obeh področjih skušam pridobiti nove informacije, nov vpogled in ga pri sebi uporabiti.
Cisar se je z lanskega mladinskega svetovnega prvenstva na Slovaškem vrnil z dvema zlatima in eno srebrno medaljo. Naslov svetovnega prvaka je osvojil v šprintu in zasledovanju, podprvaka pa kot član štafete s kolegoma Lovrom Plankom in Tonijem Vidmarjem.
Sta z Jakovom skovala kakšno neformalno navezo, v smislu mentorja in varovanca?
Jakov mi predaja izkušnje z več področij – psiholoških, fizičnih, pa tudi povsem življenjskih. Zelo vesel sem, da imam mentorja, kot je Jakov. Kadar imam kakšno dilemo, se lahko obrnem nanj, on pa mi z veseljem odgovori. To zelo cenim.
Nekoč je nekdo izjavil, da bo nastala težava, če se bo Alex Cisar, zlati maturant, odločil za študij na fakulteti, kot sta medicina ali pravo, ki bo odškrnil preveč časa, rezerviranega za šport. Zdaj ste izbrali študij fizioterapije. Kako vam ga za zdaj uspeva usklajevati s treningi in tekmami?
Imam srečo, da mi Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah omogoča, da vzporedno s športom lahko tudi študiram, da se individualno dogovarjam za izpite, morda celo dodatne vaje …
Za zdaj imam dobre izkušnje in verjamem, da bo tako tudi v prihodnje. Najpomembnejše pa mi je, da študiram področje, ki me veseli in v katerem vidim svojo prihodnost.
Zame je to, da poleg športnega udejstvovanja lahko tudi uspešno študiram, na nek način že mala zmaga.
Cisar se v prihodnosti ne bi branil naziva šprotnik leta. Člani Društva športnih novinarjev Slovenije so za najboljše športnike leta 2019 izbrali Primoža Rogliča in Janjo garnbret, za naj ekipo leta pa so razglasili slovensko odbojkarsko reprezentanco.
Pogovarjava se na prireditvi Športnik leta, kjer smo slovenski športni novinarji za zmagovalca izbrali Primoža Rogliča in Janjo Garnbret. Se strinjate z izborom, koga bi vi izbrali?
Nedvomno se strinjam z izborom in čestitam zmagovalcema.
Si predstavljate, da bi takšen naziv kdaj v prihodnje pripadel tudi vam?
Ob opazovanju, kako sta Primož in Janja dobivala nagradi, sem tudi sam premišljeval o tem, kako lepo bi bilo, če bi čez nekaj let tudi sam stopil na oder v taki vlogi …
2