Zaradi dela s slovenskimi skakalci že tri leta ni bil na dopustu

Pri 27 letih bi za skakalca rekli, da je v izkušeni fazi kariere in je pred njim še nekaj let skakanja. A tekmovalna pot Nejca Franka v smučarskih skokih ni potekala po smernicah, ki jih je imel v mislih. Težave s hrbtom so bile glavni razlog, da je zgodaj postavil smuči v kot in se hitro podal v trenerske vode.

Sicer je imel v mislih ta poklic, vendar ni pričakoval, da bo tako hitro dobil klic. Pri 23 letih ga je namreč v trenerski štab skakalne reprezentance povabil glavni trener Goran Janus in vse odtlej zaokrožuje trenerski tandem Goran Janus-Jani Grilc-Nejc Frank.

Goran je bil njegov zadnji trener, zdaj je njegov pomočnik

"Goran je bil moj zadnji trener, ko sem še skakal v B-ekipi. Kariero sem končal zaradi hrbta. Težave so bile malce tudi dedne, v večini pa posledica napačnega treniranja v mladih letih. Bil sem tudi po mesec dni v bolnišnici in pol leta brez skokov. Med treningi me je Janus spoznal in videl v meni, da si želim postati nekoč trener. Seveda sem takoj poprijel za delo, ko me je poklical," pravi Nejc.

Še ne dolgo nazaj je torej skakal prav z vsemi, ki so trenutno aktivni, pravi pa, da ni imel nobenih težav pri prestopu v trenerske vode: "Z vsemi smo se poznali že od prej. Čutil sem, da so bili veseli, da sem prišel. Sprejeli so me povsem normalno. Ko si enkrat trener, leta ne igrajo vloge. Pomembno je, da se zavedajo, da mi za njih hočemo le dobro in to sprejmejo. Čeprav sem mlajši recimo od Jerneja Damjana in Roberta Kranjca, to ne vpliva na delo. Vse je, kot mora biti."

"Pri Prevcu se je videlo, da ima nekaj posebnega v sebi"

Frank je skakal tudi s Petrom Prevcem, ko ta sploh še ni bil polnoleten in tudi njemu je zdaj odlični skakalec takrat padel v oči: "Videlo se je, da ima nekaj posebnega v sebi. Kazal je talent, vendar je nato od posameznika odvisno, ali bo nadaljeval s pravim delom. Peter je. Imamo pa v Sloveniji še veliko nadarjenih mladih fantov. Od njih bo odvisno, kako se bo razvili."

V teh treh letih pod vodstvom Gorana Janusa se je ogromno naučil. Med drugim tudi šivati, kar ni ravno moško opravilo, a je v smučarskih skokih izjemno pomembno, saj morajo biti dresi pravilno zašiti, da ne pride do morebitne diskvalifikacije.

Nejc ima tudi vlogo šivilje

"Sam sem se naučil šivati. Ko sem prišel v A-ekipo, sem rekel, da si bom kupil šiviljski stroj in jim šival drese. Ker je bil stroj kovinski in sem ga težko prevažal po letalih, sem si kupil novega, ki nas zdaj vseskozi spremlja. Tudi fantje veliko pomagajo, da ne bo pomote. Če je sedem skakalcev na tekmi in ima vsak po dva, tri drese, je to ogromno dela," razlaga Frank, ki se je v teh treh letih veselil že ogromno uspehov slovenskih skakalcev na največjih tekmovanjih.

Kakšne pa so sploh njegove preostale zadolžitve? "Veliko jih imam," je najprej v smehu odgovoril in nadaljeval: "Najprej so seveda treningi, nato pa vse do organizacije, prevozov, šivanje dresov, pregled nad financami, urejanje kart, sestanki …"

Pravega dopusta v zadnjih letih sploh ni imel, saj je nenehno skupaj s fanti, a pravi, da bo letos le prišel čas tudi za krajši počitek: "Moja sezona se konča konec marca, začne pa 15. aprila. Tri leta že nisem bil na dopustu. V tem času sem bil na vseh tekmah. V treh letih sem izpustil le eno tekmo poletnega grand prixa v Hinzenbachu. S fanti smo čez 300 dni na leto skupaj."

"Takšnega šefa si lahko le želiš"

Dvakrat je imel ob odsotnosti prvega moža Gorana Janusa in Janija Grilca tudi možnost, da je sam popeljal ekipo na tekmo svetovnega pokala. To se je zgodilo v Falunu in Nižjem Tagilu.

"Precej podobno je. Naloge so iste. Fantje vedo, kaj morajo narediti. Malce več je stresa, ker si odgovoren, ko jih spuščaš. To ni tako preprosto, kot se zdi. Če sta dva, je lažje, kot če si sam, ker moraš biti pozoren tudi na vse njihove napake," razlaga Nejc in se dotakne še odnosa z vrhovnim šefom: "Goran je strog takrat, ko mora biti. Takšnega šefa si lahko le želiš. Je zelo topel človek. Odlično zna umiriti napete trenutke. Kot ekipa delujemo tako, da včasih ni treba sploh nič reči. Že pogled veliko pove."